Zanimive primerjave, s katerimi znanost ne bo več bavbav!

Ljudje gojimo cel kup čudnih prepričanj o znanosti in znanstvenikih. Znanost se laikom običajno zdi nekaj, kar je le težko doumljivo, zato se vanjo le redki spustijo z veseljem in pristno radovednostjo, za znanstvenike pa smo še prepričani, da so zgolj asocialni čudaki z majhnimi, debelimi očali in razmršeno grivo, ki jih je nemogoče razumeti.

30. 9. 2012

Da temu ni nujno tako, že nekaj časa dokazujejo avtorji vse bolje prodajanih knjig o znanosti, med katerimi bi lahko našli tudi številne čisto prave znanstvenike svetovnega formata, ki znajo znanstvena spoznanja tolmačiti v poljudnem in širšim množicam razumljivem jeziku.

Gotovo si že slišala za publikacije svetovno znanega Stephena Hawkinga ali pa Richarda Dawkinsa? No, v klub avtorjev, ki srčiko znanosti znajo približati običajnim ljudem, pa bi lahko uvrstili tudi Joela Levyja, ki je študiral molekularno biologijo in psihologijo, sicer pa je po profesiji novinar in pisec, ki se je specializiral za vprašanja znanosti in zgodovino znanosti.

Prav slednji se je po več kot ducatu knjig z različnih področij znanosti lotil tudi pisanja knjige, v kateri s pomočjo zanimivih prispodob na enostaven način razloži 100 največji znanstvenih spoznanj v zgodovini znanosti.

Da mu je to več kot uspelo, te bo prepričal naslednji zbir analogij, ki smo si jih izposodili iz njegove zadnje knjige:

  • Fizika: Vprašanje gravitacije.

Ko si poskušamo gravitacijo predstavljati kot ukrivljenost prosto-časa, smo podobni prebivalcem dvorazsežnostnega ploščatega sveta, ki ga prisotnost mase ukrivlja v treh razsežnostih.

Ali povedano drugače: predstavljaj si, da si mravlja na trampolinu, na katerega je nekdo položil biljardno kroglo. Kaj misliš, kaj bi bila iz perspektive mravlje sposobna videti in razumeti, ko bi pod svojimi šestimi nogam zaznala jasne posledice ukrivljenega dela trampolina? No, podobno je z gravitacijo. Ne moremo jo videti, zato pa še kako zaznavamo nje posledice.

  • Kemija: Kako veliko je jedro atoma?

Predstavljaj si, da atom povečamo na velikost katedrale. Jedro atoma bi pri taki povečavi ne presegalo velikosti majhne čebelice, ki bi brenčala v njenem središču, medtem ko bi elektroni krožili v bližini zunanjih robov katedrale.

Ali povedano drugače: v atomu njegovo jedro zavzame le desetmilijoninko prostora, torej je 99,9% prostora v njem pravzaprav praznega.

  • Biologija: Neverjetna moč pajkove niti.

Če bi lahko pajek iz svoje niti spletel vrv, ki bi bila debela kot običajni svinčnik in dolga 30 kilometrov, bi lahko ujel letalo boeing 747. P.S. seveda bi moral biti pajek, ki bi izdelal tako vrv, velik 128 metrov ;)

Ali povedano drugače: Pajkova nit je sestavljena iz dolgih lepljivih molekul, spletenih v vlakno. Njegova najmočnejša nit je 'vlečna' nit, ki jo pajek uporablja kot varnostno vrv. In večina znanstvenikov se strinja, da je njena natezna trdnost (obremenitev, ki jo prenese) večja kot pri večini vrst jekla in primerljiva s kevlarjem, ki ga uporabljajo za izdelavo neprebojnih jopičev.

  • Tehnologija: Koliko bi danes stala Keopsova piramida?

Če bi Keopsovo piramido gradili danes in bi delavcem za gradnjo izplačali le minimalno plačo, bi gradnja stala 26 milijard ameriških dolarjev (ali dobrih 20 milijard evrov).

Ali povedano drugače: Do takšne ocene so znanstveniki prišli na podlagi zapiskov grškega zgodovinarja Herodota, ki je zapisal, da je 100.000 delavcev za gradnjo piramide potrebovalo 20 let.

KnjigaŠe več zanimivih prispodob pa v knjigi Čebela v katedrali (in še 99 zanimivih primerjav iz sveta znanosti), ki je pred dnevi izšla v Tehniški založbi Slovenije. Z njeno pomočjo ti bodo hitro jasne mnoge enigme s področja fizike, kemije, biologije, astronomije, ved o Zemlji, človeškega telesa in tehnologije.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri