Za vedno se rešite minusa

Vsake toliko vsi zapravljamo denar, ki ga nimamo. Pestra ponudba kreditnih kartic in na videz ugodnih posojil, visoki bančni limiti, možnosti obročnega odplačevanja ...

27. 9. 2001

Vse to nam olajšuje zadovoljevanje potrošniške mrzlice, ki ji ravno ženske tako rade podležemo. Nenadoma se zavemo, da smo zaplavale v morje rdečih številk, iz katerih ni videti kopnega. Ko se boste zavedle dejstva, da za vsak izposojeni tolar plačate izposojnino in da ga morate na koncu tudi vrniti (izposojnina se seveda povečuje z odlaganjem vračila izposojenega), se boste lažje spopadle z napadi nakupovalne mrzlice.

Najprej pa je treba ugotoviti škodo, ki so vam jo prizadejali pretekli napadi. Ali ste si kdaj izračunale, koliko obresti plačate, ko prekoračite stanje na bančnem računu in začnete koristiti limit? Koliko plačate banki, kadar zaprosite za povečanje limita, za njegovo odobritev in zavarovanje vsote?

Pa obresti, ki jih plačujete pri obročnem odplačevanju za novi kavč oziroma kreditu za avtomobil? Niste? Vzemite torej svinčnik v roke in začnite računati, saj ni težko!

Šola plavanja

V povprečju za obresti odštejemo na letni ravni okoli 16 odstotkov (TOM + 7 %; za TOM na letni ravni smo vzeli 9 %) na količino izposojenega denarja. Domnevali smo, da je vaš mesečni dolg v povprečju 40.000 tolarjev na mesec ali približno tretjina povprečne neto plače pri nas (upoštevan je tudi obrok za avtomobil in obrok za počitnice).

To znese 480.000 tolarjev dolga v enem letu. Po poenostavljenem izračunu nam banka oziroma posrednik zaračuna za izposojo denarja za obdobje enega leta okoli 16 odstotkov obresti, kar znese v našem primeru skoraj 76.800 tolarjev. Morda se 76.800 tolarjev na leto ne zdi veliko, vendar ga poglejte s tega zornega kota: za isti znesek si lahko privoščite konec tedna v Parizu ali Londonu! Se temu denarju še vedno tako zlahka odpoveste?

Da se boste lažje uprle nakupom, kadar dejansko nimate denarja, in ker je ponavadi kreditna kartica tista, ki omogoči odlog plačila v neznano prihodnost – vam predlagamo, da svojo kreditno kartico preimenujte v dolžniško kartico. Saj je v bistvu kredit samo sprejemljivejša beseda za dolg. Razmislite o frazah, kot sta: “kreditno sposobna” in “na posojilo”. Vzbujata vam zaupanje, kajne, in pomenita skoraj nasprotje od dolga.

Vsakič, ko vidite besedo kredit, jo poskusite zamenjati z besedo dolg. Se pravi: možnost plačevanja dolga s karticami, ugodni pogoji za dolgoročen dolg. Se vam ponudbe še vedno zdijo tako privlačne? Vsem dolgovom se seveda ne moremo izogniti. Stanovanjsko posojilo je v redu, saj si z njim rešujemo bistveno življenjsko potrebo.

Ugodna študentska posojila so prav tako sprejemljiva in prav tako ni nič narobe, če se nekajkrat v življenju zadolžimo, kadar gre za bistvene potrebe. Zelo narobe pa je, če nenehno zadolževanje postane naš življenjski stil. Zato: znebite se vseh nepotrebnih dolgov!

Kaj imate?

Ali ste si na jasnem, kolikšno je vaše premoženje? Koliko denarja zaslužite in koliko ga porabite vsak mesec? Vam ob koncu meseca redno primanjkuje denarja, morda pa vam ga nekaj ostane na bančnemu računu, vendar o tem niste povsem prepričane.

Prvi korak k boljšemu vpogledu v svojo denarnico in k zavedanju svoje finančne sposobnosti je priprava svoje lastne male osebne bilance. Povedala vam bo – kje ste in kaj imate, kolikšni so vaši dolgovi, kaj si lahko privoščite in čemu bi se morale odpovedati. Sestavljajo jih podjetja, da prikažejo svoje poslovanje, sestavite si jo še vi.

Kje začeti?

Čisto preprosto je. Za začetek morate ugotoviti tri različne postavke, od katerih je odvisno mesečno stanje v vaši denarnici. Ugotoviti morate: kolikšni so vaši mesečni odhodki in prihodki ter seveda posledično, koliko denarja vam vsak mesec ostane.

Če vam potem, ko od prihodkov odštejete vse odhodke, ne ostane prav nič oziroma se izkaže, da je številka negativna, vsekakor začnite brzdati porabo in posvetite več časa razmišljanju o tem, za kaj vse pravzaprav zapravljate denar. Poglejmo podrobneje, kaj spada v tri osnovne skupine.

Koliko zaslužite?

Za začetek si zapišite vse svoje mesečne prihodke. Zanima vas prav vsak tolar, ki ga zaslužite: plača, honorar, štipendija, morda oddajate stanovanje, zato pripišite tudi najemnino, če prejemate doklade za otroka, upoštevajte tudi te.

Skratka, upoštevajte vsak prihodek, seveda pa pazite, da zapisujete zneske, ki dejansko pridejo v gospodinjstvo (bodite pozorne na morebitne davčne obveznosti). Če imata s partnerjem skupno gospodinjstvo in si delita tudi dolg, dodajte tudi njegove prihodke. Vse postavke seštejte in dobile boste celotne neto mesečne prihodke.

Koliko porabite?

V naslednjo rubriko zapišite vse mesečne stroške, ki vam omogočajo, da normalno živite. S tem ne mislim vaših dolgov, ampak stroške, kot so: stanarina ali kredit, s katerim odplačujete stanovanje, računi za elektriko, vodo, ogrevanje, telefon, televizijo, zavarovanje za avtomobil in stanovanje, dodatno zdravstveno zavarovanje, morebitno dodatno pokojninsko zavarovanje, življenjsko in nezgodno zavarovanje.

Približno ocenite, koliko na mesec porabite za hrano in osnovne življenjske potrebščine ... Vse to so vaši osnovni mesečni odhodki. Pazljivo sestavite seznam pri stroških, ki niso fiksni, toda poskušajte biti čim bolj realne. Končni seštevek vam bo povedal, koliko denarja porabite na mesec – to so vaši osnovni mesečni odhodki.

Ostanek

Na vrsti je odštevanje: od neto mesečnih prihodkov odštejte seštevek osnovnih mesečnih odhodkov. Ostanek, ki ga dobite, so vaši neto razpoložljivi prihodki – denar, ki ga lahko porabite za poravnavo dolga. Če dolgov nimate, vam znesek pove, koliko denarja lahko zapravite za nakup stvari, ki vas spravljajo v dobro voljo.

Seveda lahko ostanek denarja modro namenite za varčevanje; ne pozabite, da z varčevanjem kupujete srečo v prihodnosti. Za vse zadolžene, se zgodba nadaljuje.

Dolgovi

Moj nasvet: popijte kozarec hladne vode, potem pa se lotite sestavljanja seznama dolgov. Vzemite rdeč svinčnik in zapišite vse, kar dolgujete: posojilo za avtomobil, dolg na kreditnih in trgovinskih karticah (npr. Magna), dolg na tekočem računu – koliko ste v limitu, morebitni nezapadli čeki pri nakupu na obroke, katero koli drugo posojilo.

Vsekakor prištejte tudi vse obresti, ki jih boste morale plačati, če že niso upoštevane v obrokih. Se vam je od rdeče barve zvrtelo v glavi? Niste vedele, da toliko dolgujete? Pa ravno včeraj ste si kupile novo obleko iz jesenske Stefanelove kolekcije – in to, kakšno naključje, rdečo.

Kako živeti naprej, ko smo na kopnem

Verjetno se vam je že posvetilo, da boste po teh mučnih izračunih dobro premislile o nujnosti vsakega naslednjega nakupa. Seveda vas bo učinek rdečih številk varoval pred nepotrebnim zapravljanjem le kakšnih štirinajst dni, toda to ne pomeni, da seštevanja in odštevanja ne morete ponoviti in tako podaljšati učinek.

Če ste se odločile postati neodvisna oseba – taka, ki popolnoma obvlada tudi svoje finančno stanje – je nujno, da začnete prepoznavati razliko med svojimi potrebami in željami.

Poglejmo še enkrat: treba je plačati kredit za stanovanje, želja sta kavica in sendvič za malico v lokalu nasproti vaše pisarne. Če malicate zunaj vsak dan, verjetno zapravite na mesec okoli 15 tisoč tolarjev – 180 tisoč na leto (2,3-krat zgoraj navedenih letnih obresti).

Pripravite si kdaj malico same doma; dobile boste občutek, da počnete nekaj za izboljšanje svojega denarnega stanja. Nikakor pa ne pretiravajte v odrekanju stvarem, ki vam lepšajo življenje, kajti kaj hitro se lahko zgodi, da postane življenje dolgočasno in vi zagrenjeni.

Vrednost mojega premoženja

Prvi del, ki ste ga lahko sestavile po navodilih iz članka, se imenuje mesečni denarni tok.

Drugi del oziroma vrednost kapitala pa izračunate takole:

1. Sestavite seznam stvari, ki so v vaši lasti:

  • stanovanje, pohištvo, avto
  • umetniška dela
  • varčevalna vloga, vrednostni papirji, življenjsko zavarovanje, gotovina (ki vam ostane na koncu meseca).

2. Sestavite seznam dolgov (kaj vse spada v to rubriko, preberite zgoraj), upoštevajte tudi morebitni kredit za stanovanje.

3. Od vsega premoženja odštejte dolgove in dobili boste vrednost svojega kapitala.

Mija Mušič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri