Vse velike in male skrivnosti sveta umetnosti!

Svet umetnosti, ki je težak 50 milijard evrov in v katerem se denar pretaka v potokih, je zapleten kot umetnost sama, nadvse skrivnosten in neverjetno trdoživ!

Trenutno najdražja slika: Paul Cézanne, Kvartopirca, 1892/93 (foto: Lisa) Lisa
16. 10. 2013

Ena od ne tako malih skrivnosti umetnosti je, da je svet umetnosti hkrati tudi svet trgovanja.

Morda o tem ne razmišljamo pogosto, verjetno pa se vsak dobro zave finančnega vidika umetnosti, ko v medijih zasledi novico o novi rekordni prodaji kakega likovnega dela – trenutno najdražja slika (Paul Cézanne, Kvartopirca, 1892/93) je bila leta 2011 prodana za več kot 250 milijonov dolarjev! In umetniška dela so v zadnjih letih vedno znova dosegala prodajne rekorde, in to kljub svetovni gospodarski krizi.

A če svetu umetnosti do živega ne zmore priti niti svetovna gospodarska kriza, sta ga v svoji knjigi Velike in male skrivnosti sveta umetnosti do živega vendarle oglodali vsaj dve neodvisni francoski novinarki, Danièle Granet in Catherine Lamour, ki sta ta svet od blizu preučevali kar dve leti.

Za časa svojih raziskovanj sta govorili z umetniki, galeristi, trgovci in posredniki, direktorji sejmov, odgovornimi v muzejih in dražbenih hišah, bankirjih in finančniki. Skratka vsemi, ki so tako ali drugače 'doma' v svetu umetnosti.

Umetnine kot tržno blago

Svet umetnosti je 'čisto majhen svet', trdita raziskovalni novinarki.

Majhen po številu zbralcev, vendar pa močan po obsegu njihovih investicij. Je tudi svet, ki neprenehoma raste. Vsi največji bogataši sveta, ki jih vendarle ni tako malo, se postavljajo v vrsto za vstop v 'klub' dvestotih največjih zbiralcev. In to je tudi zelo poseben svet, v katerem se zdita tako denar kot ego vseprisotna in neločljiva. Veliki trgovci in veliki zbiralci ter nekateri umetniki so namreč postali že pravi zvezdniki. Nekateri med njimi so že bili izpostavljeni močnim pritiskom, naj naredijo čedalje več, da bi zadostili povpraševanju po delih znanih umetnikov, svet in z njim trg umetnosti pa postaja le še bolj požrešen in umetnike vse bolj sili, da se spremenijo v proizvajalce umetnosti.

  • "Sodobna umetnost je zrcalo, ki odseva spremembe v naši družbi," ima navado reči Lorenzo Rudolf, nekdanji direktor baselskega sejma. In vsak lahko v njej sodeluje glede na svoje možnosti. "To je tako kot modni trg," nadaljuje Rudolf. "Imamo visoko modo z izvirnimi izdelki za happy few, pa pret-a-porter za tiste, ki si luksuza ne morejo privoščiti, in nazadnje H&M za manj premožne. V sodobni umetnosti najdemo popolnoma enake tržne segmente."

V umetnosti, še posebno sodobni umetnosti, se je v zadnjih dveh desetletjih obrnilo neizmerno veliko denarja. Samo v letih 1990 in 2000 naj bi se investicije v umetnost pomnožile s 120, med letoma 2005 in 2008 pa je na dražbah število milijonskih cen za sodobna dela naraslo za skoraj 620%. Tako je samo med julijem 2005 in junijem 2006 7 umetnikov doseglo kar 18 milijonskih cen, da bi bilo le dve leti kasneje že 25 takšnih, ki so ta prag presegli kar 120 krat.

Tej neustavljivi rasti apetitov na dolgi rok ne škodijo niti udarci različnih kriz. Trg se po vsakem padcu hitro pobere in še močneje prosperira.

  • 'Leto potem, ko se je razpočil finančni balon, je bilo jasno, da kupci iščejo kakovost in varnost. "Zbiralci so bili lačni, telefoni kar niso nehali zvoniti. Klici so prihajali z vsega sveta, celo iz Rusije in z Bližnjega vzhoda," je pojasnil direktor oddelka za impresionistično in moderno umetnost pri Sotheby's, ki je organiziral dražbo, na katerem se je novembra 2009 za 12,9 milijonov evrov prodalo sedem del moderne umetnosti iz zbirke Durand-Ruel v New Yorku.'

Danièle Granet in Catherine Lamour zagonu po letu suhih krav pripisujeta naslednja dva glavna vzroka: umetnost je kot špekulativna vrednost v obdobju rasti lahko nadvse varno zavetje v obdobju krize, tudi v obdobjih krize (in včasih prav zaradi nje) pa na sceno prihajajo novi in novi bogataši. V zadnjih letih so ti pogosto iz Evrope, Amerike, Kitajske, Indije, Rusije, Bližnjega vzhoda ali Brazilije.

Kako umetnik postane slaven

Sredi vsega tega umetnostnega cirkusa, z razstavami, ki so vse bolj podobni spektakularnim šovom, in veliko marketinško mašinerijo, ki ga poganja, pa ostaja umetnik - proizvajalec. A čeprav brez njega svet umetnosti ne bi obstajal, ta ne vodi igre, temveč ostaja le njega ujetnik.

  • 'V Franciji je v Maison des artistes vpisanih 42.076 slikarjev, kiparjev in grafikov. V ZDA ima National Endowment for the Arts evidentiranih 216.996 slikarjev, kiparjev, umetniških direktorjev in umetnostnih obrtnikov, ki zastopajo vse vidike likovne umetnosti. Večina jih bo ostala neznana širokemu občinstvu, za preživetje se bo zadovoljila s poučevanjem. Nekaterim bo uspelo uresničiti svoje ambicije na notranjem trgu. A manj kot tisoč bo takih, ki bodo našli svoje mesto na mednarodnem umetnostnem trgu. Med njimi se jih bo nekaj sto povzpelo med zvezdnike, ki na dražbah dosegajo cene od 50.000 do 11 milijonov evrov.'

Kako torej uspe tistim nekaj srečnežem?

Najpogosteje in najverjetneje jih najprej odkrije kakšen srednji ali mali galerist, ki si še ne more privoščiti dovolj kapitala za usmerjanje karier že znanih umetnikov. Finančni vložek je na začetku majhen, saj je pomembno le, ali bo umetnik znotraj specifike svoje usmeritve našel svojo tržno nišo.

Iskalci talentov pa niso zgolj manjše galerije in muzeji, temveč tudi zasebnimi zbiralci, organizatorji velikih mednarodnih razstav, mediji in številni drugi, ki premorejo nos in so stalno na preži za dobrimi umetniki in izjemnimi umetniškimi deli, ki morda obetajo tudi fenomenalne zaslužke prav vseh vpletenih:

  • "Umetniško delo ima zelo poseben status zaradi svojega paradoksalnega značaja in to je glavni vzrok za zanimanje zanj. Je hkrati stvaritev duha in proizvod. Če ga ne prodamo, ostane v duhovnem stanju, se pravi, čisto umetniško. Če pa je uspešno, se bo vrednost proizvoda povečala in morda preglasila umetniško vrednost, čeprav je ta potrebna za njegov obstoj. To se je dogajalo pred krizo v jeseni 2008: vrednost investicije je prehitela umetniško vrednost. Zato ponavljam: nobeno umetniško delo ne more biti trajno zavarovano pred minljivostjo, če ni najprej zajamčena njegova umetniška vrednost," je novinarkama med drugim povedal umetnostni zgodovinar in galerist Bernard Zurcher.

Odkritju umetnika in prvim razstavam njegovih del nato seveda ne sledi kar takojšnja izstrelitev med zvezde.

  • "Najprej je vedno zamik. Ko vidite neko novo delo, se morate zavedati, da mi, galeristi, to delo razumemo, ker poznamo zgodovino umetnosti ter sledimo procesu globalizacije, ki se zdaj dogaja. Opraviti moramo pač pionirsko delo. Nato moramo vsakeg zbiralca prepričati, zakaj je to delo zanimivo. Treba je zadeti žebljico na glavico, vztrajati, 'stokrat ponoviti'," je v enem od intervjujev v knjigi povedal Pierro Huber, galerist zbiralec.

Preberi si več  in ne pozabi na Knjigokup!

Več branja na to zanimivo temo boš našla v knjigi Velike in male skrivnosti sveta umetnosti, ki je pred dnevi v slovenščini izšla v Modrijanovi založbi. Skozi zanimivo pripoved in prek nazornih primerov se ti bo razkril odgovor na vprašanje, ki si si ga najverjetneje že kdaj zastavila: t.j. zakaj so nekatera umetniška dela toliko vredna, kako se določa njihova vrednost in kdo pravzaprav odloča, kaj je 'dobro' umetniško delo in kdo je 'dober' umetnik.

Še to: Vabimo te, da preveriš še nekatere druge zanimive knjižne novosti, ki jih ima ponuditi spletni portal www.modrijan.si. Med slednjimi te bo morda zanimala tudi avtobiografska Knjiga mojih življenj, ki jo je podpisal večkrat nagrajeni pisatelj Aleksandar Hemon. In ne pozabi, da imaš le še nekaj dni časa za obisk četrtega Knjigokupa - posebnega dogodka, ki ga organizira Modrijanova knjigarna in je prvenstveno namenjen kupovanju knjig. Tako kot prejšnja leta je poleg založbe Modrijan na kup in za nakup položilo kupe knjig drugega ob drugega še približno 40 slovenskih založb. Naslovov je več kot 1000, večina knjig pa je na voljo po cenah od 1 do 15 €. Gostiteljica – založba Modrijan – v tem času tudi svoje najnovejše knjige nudi s sejemskim, 10-odstotnim popustom.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri