V skupini je moč

V tropskem gozdu, polnem strupenjač in piranj, lahko uspešno preživite v skupini. S sodelavci si ne boste le medsebojno pomagali, ampak boste skupaj tudi bolj učinkoviti.

24. 10. 2002

Ste naveličane solističnih vzponov in padcev v službi? Vam ni všeč, da nimate nikogar, s katerim bi lahko premlele delovni problem? Rešitev je na dlani. Morda vam je na kožo pisano skupinsko delo – delo s sodelavci, ki naenkrat niso več vaši tekmeci, ampak dragoceni zavezniki, na katere se lahko zanesete, jim zaupate, predvsem pa z njimi uspešno sodelujete.

Se še spominjate napotkov sorodnikov in prijateljev, ki so vam jih dajali v dobri veri, ko ste prvič iskale zaposlitev? Da se je treba v službi vedno zanašati predvsem nase, na svoje znanje, ki mora biti čim bolj široko, in da morate pomembne delovne odločitve sprejemati same ...

Poslovni svet se vam je zato zdel kot tropski gozd, v katerem se morate znajti same, brez kompasa med strupenjačami in piranjami. K sreči je to scenarij, ki vse bolj spada v zgodovino. Če želite, lahko namreč zdaj v tem gozdu preživite v skupini.

V svetu skoraj ni delovne organizacije, ki ne bi poznala in spodbujala skupinskega dela. Temu sledimo tudi v Sloveniji, še posebno v tistih podjetjih, ki so izpostavljena hudi tržni konkurenci. Delodajalci se namreč zavedajo, da lahko skupek ljudi da od sebe več kot posameznik in da je skupinsko delo ključ do učinkovitosti. Sprošča namreč potenciale zaposlenih, omogoča vsestransko reševanje poslovnih problemov in hkrati povečuje medsebojno zaupanje med sodelavci.

V podjetjih se skupinsko lotevajo različnih nalog – čisto vsakodnevnih delovnih problemov, pa tudi obsežnejših, razvojnih projektov. Skratka, skupinsko sodelovanje je široko uporabno.

A razumevanje in priznavanje skupinskega dela je šlo, posebno v tujini, še veliko dlje. Njegovo uporabnost so namreč do potankosti spoznali tudi lovci na glave. Ti zdaj ne iščejo več le nadarjenih strokovnjakov, ampak tudi uigrane, uspešne skupine, ki jih ponudijo novemu delodajalcu v ‘paketu’. Ta ima največji dobiček – novi delavci ne poznajo le stroke, v kateri delajo, ampak tudi drug drugega. Tako ne izgubljajo energije in časa za prilagajanje na novo delovno okolje, na nove sodelavce, ampak lahko začnejo takoj učinkovito delati.

Skupina ima tudi ozko ekonomske prednosti, saj je dokazano, da proizvaja več, bolje in z manjšimi stroški. V svetu tako delodajalci za zdaj iščejo in najemajo skupine ljudi predvsem na področju informacijske tehnologije in vzdrževanja ter gradnje letal, čeprav strokovnjaki, ki skrbijo za zaposlene, pričakujejo, da se bo to zelo kmalu razširilo tudi na druge indu-strijske panoge.

Razmišljajte v množini

V nekaterih državah, na primer na Japonskem, je skupinsko delo globoko zakoreninjeno v tamkajšnji tradiciji. Na Zahodu pogosto ni tako in tudi v Sloveniji so bile v preteklih letih v organizaciji dela velike luknje. Zdaj je jasno – miselnost, ki obravnava delavce kot izključno samostojne osebke, ne deluje več. Organizacija je resda sestavljena iz več posameznikov, ki pa morajo med seboj uspešno sodelovati, če želijo uresničiti zastavljen cilj. Skupinski duh omogoča, da ga dosežejo prej in z večjim skupnim zadovoljstvom.

In kaj drži ljudi v skupini skupaj? Na prvem mestu je zagotovo možnost neprestanega sodelovanja in izmenjave idej. Vsak člen skupine da od sebe vse, kar zmore, in sodelavci se eden od drugega tudi učijo. Skupina deluje kot dobro naoljen motor – z vzajemnim bogatenjem, gladko in brez prisile.

Zmotiti ga ne more niti kakšen šibek člen, ki se seveda vedno najde. Skladni kolegi ga potegnejo za sabo in tako lahko skupaj dosežejo zmago. Takrat in tam, kjer bi morda posameznik povsem obnemogel. Prav zato je skupinsko delo za podjetje tudi bolj ‘varno’.

Izražajte se natančno in jasno

Seveda se tudi skupine razlikujejo med seboj. Če združite nekaj posameznikov, še ne pomeni, da bodo uspešni. Kar pomislite, koliko ljudi dela skupaj v službi, in to dan za dnem, pa si nikoli ne izmenjajo zamisli ali plodne pripombe. Tisto, kar loči uspešno skupino od golega sobivanja sodelavcev, je kakovost sodelovanja in medsebojnega vplivanja.

Delati v skupini pomeni predvsem biti na razpolago drugim, jih razumeti in upoštevati njihova mnenja. Nihče ne bi smel imeti zadržkov pred sprejemanjem pripomb in nasvetov drugih, spodbujati bi morali rojevanje novih idej, in seveda poslušati, kaj imajo povedati drugi. Sodelavci v skupini, njihova dejanja in njihovo komuniciranje z drugimi morajo biti razvidni, jasni.

Vsi morajo razumeti sporočila znotraj skupine, saj je to bistvo njihovih odnosov. Pa četudi jih je treba večkrat ponoviti! Preprek v sporazumevanju se je treba pri delu v skupini najbolj bati, saj so eden od glavnih razlogov skupinskega neuspeha. Največ napetosti in nesporazumov izhaja prav iz nerazumevanja drug drugega.

Ne skrivajte čustev

Pri tesnem sodelovanju je težko zatreti čustva in morda to niti ni tako zelo pametno. Če v skupini sodelavci izražajo svoja občutenja, si bodo med seboj bolj zaupali, manj pa bo moteča tudi razvrstitev po položajih med njimi. V takšnem ozračju je zelo lepo delati, saj nikogar ni strah, da bi se preveč izpostavil in da bi ga sodelavci ocenjevali. Vsi postanejo bolj ustvarjalni in zamisli padajo ena za drugo.

Tudi za to skupine omogočajo, da so podjetja bolj konkurenčna na trgu. Na njem namreč že dolgo zmagujejo tisti, ki so najbolj ustvarjalni. Seveda pa tudi tu obstaja nevarnost. Čustva so namreč nadvse nežna in občutljiva tema in zelo hitro lahko pride do neravnovesja – v skupini se morajo člani izogibati tega, da bi koga ‘pohodili’, ali pa namenoma ustvarjali napete odnose med seboj.

Vodenje je nujno

Nobena skupina ne more obstati brez vodje, nekoga, ki zna ob pravem času potegniti pravo vrvico. In to ne more biti kdor koli. Vodja bi najprej moral ugotoviti, s kakšnimi osebami ima opravka, kdo so člani skupine, ki mu je bila zaupana, kakšen je njihov značaj.

Šele potem pride na vrsto strokovno vrednotenje. Ko bo vodja ugotovil, kakšna je dinamika v skupini, bo lahko z vsakim posameznikom vzpostavil najboljši odnos. Vodja, ki se bo tako lotil vodenja svoje skupine, bo znotraj nje zlahka na novo odkril skrite zmožnosti ter lastnosti članov, ki se jih da še razviti in ki pridejo prav skupini. Postal bo dirigent orkestra, iz katerega bo znal potegniti vse najboljše.

Seveda so menedžerski prijemi lahko zelo različni, a če boste kdaj imele izbiro, se raje ne odločite za avtoritarnega. Za delo v skupini namreč strah pred vodjo vsekakor ni produktiven. V svojih podrejenih ne bi smele vzbuditi navade, da bodo zgolj ubogali vaše ukaze in da bodo mislili, da njihova mnenja, potrebe in želje nikogar ne za-nimajo.

Spodbujati bi morale njihovo sodelovanje in jim dopovedati, da kljub izreče-nim pripombam ne bodo izgubili službe. Še več – da so te pravzaprav dobrodošle, saj spodbujajo ustvarjalnost.

Tudi tridesetletna Mojca, zaposlena v javnem sektorju, je že imela priložnost vodenja manjše delovne skupine. “S sodelavci smo se krasno ujeli,” se spominja. “Imela sem to prednost, da sem skupino lahko sestavila sama. Že pri izbiri ljudi sem iskala lastnosti in znanja, ki bi se medsebojno dopolnjevala. V skupini smo se tako znašli tehnično, družboslovno, socialno, naravoslovno ter organizacijsko usmerjeni posamezniki in prav ta različnost je bila naša prednost. Vedno smo vedeli, pri kom iskati tisto znanje, ki smo ga potrebovali.”

Mojca pravi, da je svoje sodelavce poskušala tako povezati, da so čutili tudi osebno odgovornost drug do drugega. “Brez težav so si med seboj pomagali in z veseljem delali usluge drug drugemu. Tako smo dosegli visoko učinkovitost.” Vsi sodelavci – izključno mladi ljudje – so sodelovali pri razvijanju skupine, saj je Mojca podpirala in celo pričakovala njihovo aktivno vpletenost v delovni proces in samostojno prizadevanje.

Tako je spodbudila njihovo željo po neprestanem učenju in napredovanju, saj so vsi hoteli biti kos izzivu, ki ga je nudil projekt. Mojca kot vodja je imela nalogo predvsem usklajevati in povezovati člane skupine, jih voditi v razmišljanju in potrjevati njihove ideje.

“Moji nadrejeni so menili, da sem s člani skupine preveč osebno povezana, da nimam potrebne razdalje, ki bi jo po njihovem morala zavzeti kot vodja. A jaz sem vedela, kaj delam. Rezultati, ki smo jih v skupini dosegali, so dokazovali, da bi se od mene lahko marsikateri vodja česa naučil,” je še povedala Mojca. Prepričana je namreč, da je prav prijateljsko vzdušje v delovni skupini osnovna formula uspeha. Ta pa je za vsako podjetje pravi zaklad.

Ste rojene za delo v skupini?

Poskusite ugotoviti, ali vam je ta način dela pisan na kožo.

Idealni ste:

  • Če vam ni težko poslušati sodelavcev in če znate priznati vrednost njihovih mnenj.
  • Če spoštujete druge: ne mislite, da ste vedno najboljši.
  • Če znate sodelovati in če priskočite na pomoč tudi takrat, ko vas za to ne prosijo.
  • Če se navdušite nad vsakim delom, ki ga opravljate.
  • Če ste prilagodljive in v vsakem trenutku pripravljene na spremembe.

Razmislite:

  • Če ste individualistke in najraje naloge opravljate same. Skupina vam je v breme.
  • Če se počutite sposobnejše, boljše kot drugi. Rade posegate v pristojnosti drugih in se jim tako pogosto zamerite.
  • Če ste avtoritarne in želite, da vaše zamisli vedno zmagajo.
  • Če sovražite kritike na svoj račun.
  • Če ste preveč tekmovalne in tako razdirate povezanost v skupini.

Linda Volk

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri