Times o najslavnejših in najboljših univerzah na svetu

Med 20 svetovno najbolj vsestranskimi in najboljšimi univerzami na svetu po angleški reviji Times so: kar 16 ameriških (Harvard, Stanford, Yale, UCLA, Princeton itd.), tri angleške (poleg Oxforda in Cambridgea še Imperial College London), kanadska univerza v Torontu ter tehnična univerza v Zürichu v Švici.

6. 10. 2011

Seveda je denar sveta vladar tudi pri izobraževanju in najbogatejše univerze (v večini ameriške) so tudi zaradi drugačnega šolskega sistema ter drugačne tradicije in bogatih donatorjev bolj neodvisne.

V Ameriki je tradicija, da se uspešna oseba tako ali drugače, a predvsem z velikimi zneski in donacijami, oddolži univerzi, ki je zagotovila najboljše znanje in odprla pot do uspeha. Tako si lahko univerze privoščijo najvišje plače profesorjev, velik del denarja gre za raziskave, seveda pa imajo tudi najboljšo, najdražjo in najbolj moderno opremo. Zato tudi ni čudno, da večina svetovnih 'super možganov' študira, raziskuje in poučuje na najboljših univerzah na svetu.

Seveda so tudi drugje po svetu dobre univerze, na primer v Hongkongu, Singapurju, Tokiu in v Južni Koreji. Na Kitajskem je kar nekaj hitro vzpenjajočih se univerz. Tudi Avstralija ima odlični univerzi v Melbournu in Sydneyju.

V Evropi so poleg angleških univerz odlične tudi francoske, poleg pariške Sorbone še univerza v Lyonu. Najbolj znamenita nemška univerza je v Göttingenu, ki leži v samem osrčju Nemčije. Zelo visoko kotira tudi nam bližnja münchenska univerza. Bogata Švica ima vrsto sijajnih univerzitetnih ustanov.

Med Skandinavci se lahko z najboljšimi univerzitetnimi programi pohvalijo Švedi (Lund, Stockholm, Upssala), čeprav tudi Finci in Norvežani, predvsem pa Danci ne zaostajajo veliko. V Avstriji sta najboljši dunajska in innsbruška univerza, v slednji Avstrijci urijo svoje zimske športne junake.

Seveda je še kup odličnih univerz po vsej Evropi.

Timesova lestvica najboljših univerz je relativna in obstajajo tudi druge, kjer je vrstni red nekoliko spremenjen.

Ljubljane ni na Timesovi lestvici najboljših 200 univerz na svetu, prav tako tam ni nobene ruske, češke, italijanske ... univerze.

Seveda je veliko odvisno tudi od tega, kaj bi kdo študiral. Na primer – če želite študirati strojništvo, potem sta odlična izbira odhod v ZDA in vpis na kalifornijski inštitut za tehnologijo, in nikakor ne na bolj znani univerzi Harvard ali Yale. Če bi radi študirali bizantinsko cesarstvo, je najboljša izbira poleg istanbulske univerze birminghanska, in ne oxfordska ali cambriška. Inkovsko kulturo je najbolje študirati v Peruju, Madridu in Sevilli. Če želite študirati klasično glasbo, sta verjetno dunajska ali salzburška univerza zelo primerljivi, če že ne najboljši, podobno sta odlični univerzi v Moskvi in Sankt Peterburgu, posebno za balet.

Bologna, 1088

Najstarejša še delujoča univerza na svetu je univerza v Bologni, ustanovljena leta 1088.

Ustanovitelj in podpornik je bil papež s takratno papeško državo. V Bologni so tudi prvi utemeljili izraz univerza in ga začeli uporabljati. Univerza je danes znana po razvoju študija cerkvenega in civilnega prava ter – takrat na novo odkritega – rimskega prava. Najbolj znana profesorja na bolonjski univerzi sta bila Petrarka (poet in humanist) ter Dante Alighieri, avtor Božanske komedije, največjega italijanskega literarnega dela.

Oxford, 1096

Znamenita angleška univerza Oxford je na častitljivem mestu po starosti svetovnih centrov znanja in študija. Ustanovljena je bila leta 1096 pod patronstvom angleškega kralja. V njeni dolgoletni zgodovini je univerzo obiskovalo kar 26 britanskih predsednikov vlade, vključno z Margaret Thatcher, Tonyjem Blairom in sedanjim Davidom Cameronom. Z univerzo so povezani med drugimi tudi pisatelj Oscar Wilde, skladatelj Andrew Lloyd - Webber, igralec Hugh Grant, montipaytonovca Michael Pallin, Terry Jones ter igralka Kate Beckinsale. Oxford je do zdaj obiskovalo 'samo' 25 nobelovcev, kar je precej manj kot Cambridge (88).

Cambrige, 1209

Danes veljata s svojo sosedo in nasprotnico, univerzo Oxford, za najboljši evropski univerzi. Cambridge (mecen angleška kraljevina) je obiskovalo kar 88 nobelovcev in 50 dobitnikov olimpijskih medalj. Med najslavnejšimi cambridgeevci so matematik sir Isaac Newton, Charles Darwin, montipaytonovci John Cleese, Eric Idle, Graham Chapman, igralka Emma Thompson in Borat Sacha Baron Cohen. V 157 dosedanjih veslaških dirkah po reki Temzi med Oxfordom in Cambridgeem vodi slednji s tremi zmagami več (80 proti 77).

Sorbona (Pariz), 1150

Pariška Sorbona prav tako velja za eno izmed najstarejših univerz. Odprla se je leta 1150, mecen pa je bil kar sam francoski kralj. Sorbona je danes razdeljena na 13 samostojnih oddelkov, ki so neodvisni drug od drugega in med najboljšimi v Evropi. Sorbona je dobila ime po Robertu de Sorbonu, ki je leta 1257 ustanovil teološko univerzo v Parizu. Na Sorbono so med drugim hodili tudi pisatelj Honoré de Balzac, režiser Jean-Luc Godard, prva ženska profesorica na univerzi je bila znanstvenica Marie Curie, prav tako pa je na njej poučevala njena hčerka Irene. Trenutno Sorbono obiskuje 23.271 študentov iz vsega sveta.

Harvard (zraven mesteca Cambridge pri Bostonu), 1663

Harvard že nekaj časa velja za najboljšo univerzo na svetu, saj je po vseh primerjavah vedno povsem na vrhu. Ustanovljen je bila leta 1663. Ime je dobila po prvem dobrotniku Johnu Harvardu. Prav zaradi dobrotnikov ta univerza nikoli ni bila uradno odvisna od cerkve, kralja ali države. Univerza je znana po svoji diplomatski šoli, saj jo je obiskovala vrsta poznejših eminentnih politikov (tudi iz drugih držav), kot sta John F. Kennedy in Barack Obama. Poleg znanih politikov so šolo obiskovali tudi taki geniji, kot sta Microsoftov Bill Gates ter Facebookov Mark Zuckerberg. Tudi med igralci je kar nekaj harvardovcev, med drugim so jo obiskovali Jack Lemmon, Natalie Portman, Mira Sorvino, Matt Damon and Tommy Lee Jones. Harvard ima samo po letu 1974 19 nobelovcev (skupno 79) in 15 Pulitzerjevih nagrajencev. Letni proračun za Harvard za leto 2006 je bil neverjetnih 3,4 milijarde dolarjev.

Za revijo Lisa napisala: Marija Kač, fotografije: osebni arhiv, arhiv AM

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri