Slovencem se znanost zdi zanimiva in navdihujoča, pa vendar ...

Raziskava Znanost in Slovenci je pokazala, da manj kot 10 % Slovencev pozna katero od slovenskih znanstvenic.

26. 10. 2011

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS partnerji programa 'Za ženske v znanosti' - Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, L'OREAL Slovenija in Slovenska znanstvena fundacija - predstavili rezultate reprezentativne ankete Znanost in Slovenci, ki jo je zanje izvedla raziskovalna hiša Mediana.

Izsledki raziskave sporočajo, da je za Slovence znanost zanimiva (za več kot 95% anketirancev), navdihujoča (za več kot 80 %) ter velik doprinos k napredku v družbi (za več kot 90 %). A hkrati visoko število anketirancev ne pozna nobene slovenske znanstvenice (90 %) ali znanstvenika (75 %), nikoli ni razmišljalo, da bi postali znanstvenica/znanstvenik in menijo, da je znanost zahtevna za razumevanje (več kot 80 %). Za petino anketirancev je znanost bolj moški poklic.

"Slovenskim znanstvenikom ter znanstvenicam moramo namenjati večjo pozornost, ker je od njih oz. njihovega dela odvisna naša kvaliteta življenja," je uvodoma povedal dr. Igor Lukšič v funkciji ministra RS za visoko šolstvo znanost in tehnologijo.

Tega se dobro zavedajo tudi partnerji programa 'Za ženske v znanosti', ki v Sloveniji pod sloganom 'Ker svet potrebuje znanost in znanost potrebuje ženske' poteka že 6. leto, z anketo pa so želeli ugotoviti, ali Slovenci poznamo svoje znanstvenice in znanstvenike ter kakšen je naš odnos do znanosti.

"Slovenci in Slovenke slabo poznajo domače znanstvenice in znanstvenike. Dejstvo, da manj kot 10 % pozna katero od slovenskih znanstvenic, je gotovo zaskrbljujoče, a hkrati odločen argument za širšo podporo prizadevanjem, kakršno je program 'Za ženske v znanosti'," je ob tej priložnosti dejal dr. Edvard Kobal, predsednik Nacionalnega odbora 'Za ženske v znanosti' 2012 in direktor Slovenske znanstvene fundacije.

Nekaj zanimivih izsledkov raziskave!

Izsledki ankete sporočajo, da Slovenci ne poznamo svojih znanstvenic in znanstvenikov.

Manj kot 10 % anketirancev je znalo navesti kakšno slovensko znanstvenico oz. manj kot 15 % slovenskega znanstvenika. Anketiranci so najpogosteje navajali Lučko Kajfež Bogataj (skoraj 6 %) ter Jožefa Stefana (skoraj desetina). Na izrecno vprašanje s ponujenimi več možnimi odgovori, kdo je Lučka Kajfež Bogataj, je pravilno odgovorila skoraj tretjina vprašanih, vendarle pa je skoraj petina vprašanih na primer menila, da je poslanska v Evropskem parlamentu.

Na srečo pa so bili spodbudni izsledki o percepciji znanosti: za več kot 95 % anketirancev je znanost zanimiva, za več kot 80 % anketirancev je znanost navdihujoča, več kot 90 % pa jih meni, da znanost veliko doprinese k napredku v družbi. Vendar pa je hkrati za več kot 80 % anketirancev znanost zahtevna za razumevanje, več kot 85 % pa jih meni, da se znanstveni dosežki premalo uporabljajo v praksi.

Podobno visok (več kot 80 %) je tudi delež anketirancev, ki nikoli niso pomislili, da bi postali znanstvenik/znanstvenica.

Kot zanimivost so na novinarski konferenci te izsledke primerjali z mednarodno anketo Science as the world sees it iz leta 2009, ki po drugi strani kaže, da je zanimanje za znanost med tujci večje; da bi postali znanstveniki/znanstvenice je namreč že pomislilo 23 % Angležev, 24 % Francozov, 29 % Nemcev, 40 % Špancev, 44 % Italijanov in kar 64 % Kitajcev.

Je znanost moška in/ali ženska?

In v kolikšni meri poklic znanstvenika percipiramo kot moški oz. ženski poklic?

Več kot tri četrtine anketirancev meni, da je znanost tako moška kot ženska domena, za petino je to bolj moški poklic, medtem ko tistih, ki bi menili, da je bolj ženski poklic skorajda ni.

85 % Slovencev, ki menijo, da je poklic znanstvenika tako moški kot ženski poklic, je svojo izbiro utemeljilo z besedami, da spol nima vpliva oz. smo ženske in moški enako sposobni in enakopravni. Skoraj tretjina tistih, ki menijo, da je znanost bolj moški poklic, pa so tega mnenja, ker imajo moški več možnosti na znanstvenem področju.

Kljub temu, da je rezultat vzpodbuden, pa hkrati nakazuje, da je potrebno narediti še veliko v izboljšanju te percepcije. V mednarodni anketi Science as the world sees it se je na primer kar 91 % Italijanov in Američanov, 92 % Angležev, 93 % Nemcev in 96 % Francozov opredelilo, da je po njihovem mnenju znanost tako ženski kot moški poklic.

Dr. Maca Jogan je ob tem povedala:

"Razlog tiči v trdovratni delitvi družbenega dela. Ženske so bile do 19. stoletja izločene iz področja znanosti, šele z odprtjem univerz pa so dobile možnost vstopiti v svet znanosti."

Po mnenju dr. Staniča pa bi morali v znanost enakopravno vključiti tako ženske kot moške.

"Maksimalno uspešnost raziskovalne ekipe namreč dosežemo le takrat, ko imamo v ekipi oba spola", je še prepričan dr. Stanič.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri