Si že kdaj pomislila, da bi čas, ki ga nameniš osveževanju vsebin, raje namenila samopromociji in družbena omrežja uporabila za karierno odskočno desko? Strokovnjakinje s področja medijev ti svetujejo, kako si z njihovo pomočjo zgradiš karierno pot.
Ne, tokrat ne bomo govorile o tvojem številu prijateljev, sledilcev ali stikov na družbenih omrežjih, temveč o tvojem izračunu vseh ljudi, strani, blogov, youtube naročnin, ki jim slediš.
Koliko časa vsakodnevno nameniš ljudem, da te nasmejejo, nekaj novega naučijo ali tako ali drugače navdihnejo? Je mogoče, da se v vsej tej poplavi 'internetnih strokovnjakov', od katerih prejemaš vse mogoče informacije, izgubljaš in vse bolj stagniraš, namesto da bi se zares nekaj novega naučila in karierno rasla?
Komu slediti?
Se kdaj vprašaš, zakaj si začela nekomu slediti, kaj od te osebe pričakuješ, in predvsem, se kdaj vprašaš, ali so podatki, ki ti jih ta oseba posreduje, verodostojni. Kdo je medij oziroma oseba, od katere črpaš vsa mogoča znanja, jo citiraš in ji slepo zaupaš.
Zavedati se moraš, da objave pogosto niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled. Včasih so objavljene novice nepreverjene, saj 'strokovnjaki' niso opravili raziskav, ki bi ustrezno potrdile njihovo tezo. Koliko lahko zaupaš določenemu izdelku, kadar gre za plačano objavo? Komu sploh zaupati?
Za nasvet smo se obrnile na novinarko in urednico Časorisa dr. Sonjo Merljak Zdovc: “Sama zaupam tradicionalnim medijem, ki jih spremljam dlje časa. Pri slovenskih je manj zagat, saj se vsi poznamo, pri tujih pa sem že zaznala, da so na primer mediji, ki so mi bili nekoč blizu, spremenili svojo politiko objavljanja vsebin. Še vedno jih berem, a zdaj s tem zavedanjem (tak primer je The Independent).
Obstajajo pa seveda tudi mediji, ki jim vedno zaupam, na primer New Yorker, tam lahko zaupam vsemu, kar preberem. Zaupam tudi prijateljem, a tudi tu se je že zgodilo, da so nevede širili lažne novice, kar pomeni, da je treba skoraj vsako objavo na Facebooku in drugih omrežjih jemati z razmislekom. Pri medijih, ki jih ne poznam, vedno raziščem, za koga gre.”
Vloži torej nekaj svojega časa in preveri, kdo je oseba, ki ti 'prodaja' svoje mnenje.
S premislekom se 'naroči' na vsebino, ki ti bo dovajala preverjene informacije, ki jim lahko zaupaš, vsekakor pa je pri vsaki stvari, ki jo prebereš, vredno dodati lastni premislek.
V internetni dobi je popolnoma normalno, da se po informacije in navdih obračaš na svoj najljubši brskalnik, a ker te pri vsakem iskanju preplavi ogromno zadetkov, je nujno, da se naučiš klikniti na pravega.
Odgovornost nosijo vsi, ki redno dodajajo svoj delež v spletno bazo, in ker splet ne pozna omejitev, je sama verodostojnost in kakovost objav odvisna od vsakega posameznika.
Nika Veger, ki deli uporabne nasvete na svoji domeni Beautyfull Blog, se zaveda odgovornosti, ki jo prinaša vsaka njena objava. “Vsak človek ima vpliv na ljudi okoli sebe, jaz kot blogerka pa imam poleg tega še vpliv na svoje bralce in sledilce. Tega se zavedam, zato pazim, kaj svojim bralkam sporočam oziroma 'prodajam'. Ne le kredibilnost, moj blog je tudi odraz mojega načina življenja, razmišljanja in osebnih vrednot.”
Ne zapravljaj zlatega časa!
Z razvojem družbenih omrežij se je razpasel trend navdihov #inspo in ciljev #goals, ki določajo in usmerjajo tvoje želje ter ustvarjajo potrebe.
Prav razvoj družbenih omrežij je poskrbel za številna nova delovna mesta, hkrati pa odprl okno v svet ljudi, ki so ti za vzor.
Ne le da lahko slediš osebam, ki jih občuduješ, lahko jih tudi kontaktiraš. Kar je pravzaprav odlična stvar in način, da opozoriš nase in si po tej moderni poti celo zagotoviš zaposlitev. Pazi le, da se pri iskanju navdiha ne zamudiš preveč. Ne porabi večine svojega časa s pregledovanjem strani, ne zasanjaj se, ampak aktivno delaj za dosego svojih sanj. #justdoit
"Ne računaj, da boš zgolj z aktivnostjo na FB-ju dobila službo"
Poleg tega, da se zavestno odločaš, komu in čemu slediti in kaj brati, je prav tako pomembno, da odgovorno urejaš svoje objave. In ne, ne mislimo na ustrezno obrezovanje jablan in filtriranje, temveč na samo izbiro objav in vsebino.
Skoraj nemogoče se je izogniti misli, da so postala družabna omrežja nekakšen podaljšek CV-ja. Veliko delodajalcev bo, potem ko jih navdušita tvoje motivacijsko pismo in CV, pobrskalo še za tvojimi javnimi objavami. Ali bo do tega prišlo in ali bo tvoj spletni profil odločal o tem, ali boš službo dobila ali ne, je seveda odvisno od posameznega delodajalca in vsebine ter kakovosti tvojih objav.
“Družbena omrežja so mesta za družabno življenje na spletu in hkrati brskalniki informacij (ne nujno resničnih). Če imaš profile odklenjene oziroma če imaš prijatelje/sledilce, potem se moraš zavedati, da so med njimi lahko tudi tvoji bodoči sodelavci, delodajalci, konkurenca …
Zato ni pametno objavljati nekaj, česar ljudje ne bi smeli videti in vedeti. Ne moreš pa računati na to, da ti bo velika aktivnost na FB-profilu prinesla delovno mesto kar brez preostalega znanja, predvsem pa raznovrstnih izkušenj, ki jih dobiš z aktivnim življenjem,” meni Nika.
Da službe ne boš dobila le z dobrim profilom, verjame tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin, predavateljica na oddelku za medijske študije Fakultete za humanistične študije, Univerze na Primorskem:
“Za kariero je pomembno, da razviješ svoje sposobnosti. Lahko si dejavna na družbenih omrežjih, ampak to ni tisto, kar je najbolj pomembno. Pomembno je, da zaupaš vase, imaš neko lastno vizijo, sanje, ambicije, želje, da delaš tisto, v čemer misliš, da si najboljša.”
Drži pa, da vse več zaposlitvenih oglasov med zahtevami navaja tudi znanje uporabe družbenih omrežij in vsekakor je tvoj osebni profil neke vrste kazalnik, kako dobro to obvladaš.
Javno vs. zasebno
Vprašanje, kje je meja med javnim in zasebnim, ostaja odprto in je vsekakor odločitev vsakega posameznika.
Dr. Bašić Hrvatin se strinja, da si moraš ločnico med zasebnim in javnim postaviti sama. “Družbena omrežja so javni prostori, na katere imajo dostop številni neznani ljudje. Preden nekaj objaviš, premisli, ali bi isto zadevo povedala na kakšnem javnem trgu neznanim mimoidočim. Sicer pa nas mediji z novimi programskimi vsebinami, v katerih kraljujejo oddaje, ki razdajajo zasebnost, učijo, da je tudi lastno življenje mogoče tržiti.”
Nika, ki služi z javno platformo in je po delovni dolžnosti izpostavljena družbenim omrežjem, meni: “Blogerji s svojim delovanjem vstopamo v javni prostor, a to še ne pomeni, da moramo z javnostjo deliti svoje zasebno življenje, svojo intimo.
Sama raje razgaljam svoja čustva in razmišljanja, kot pa svoje telo. Prav tako govorim o svojem delu, in ne o družini, zasebnem življenju. Pišem o tem, kar bi ljudi zanimalo s področij, s katerimi se ukvarjam, da jim olajšam vsakdan, da jih naučim kaj novega, pomagam pri kakovostnejši izbiri, in ne o tem, kar bi jih zanimalo zgolj iz radovednosti.”
Kratko in jedrnato na vprašanje, kako izbrati pravilno vsebino, da pritegneš zanimanje delodajalca, dr. Bašić Hrvatin svetuje:
“Osredotoči se na to, kar delaš in kaj so tvoji cilji v življenju. Ne spremeni sebe v oglasno sporočilo.”
Najti moraš torej svoj način, s katerim izpostaviš svoje kompetence, ne da bi pri tem posredovala vsebine ali mnenja, ki presegajo tvojo mejo dobrega okusa in lagodja. Pri tem imej vedno v mislih, da je mogoče ta meja pri določenih delodajalcih nekoliko višja kot tvoja meja.
Eden od načinov, kako izkoristiti družbena omrežja za gradnjo kariere, ne da bi pri tem prestopila mejo zasebnega, a se vseeno na svojevrsten način predstavila bodočemu delodajalcu, je, da na spletu deliš svoje delo. Dr. Sonja Merljak Zdovc prikimava takšnemu načinu samopromocije na spletu in pravi, da to počne tudi sama.
Stari rek 'da se dobra roba sama hvali' je res nekoliko zakrnel. Resda samohvala ne prinese dolgoročnega uspeha, a v poplavi vseh mogočih izdelkov in informacij je zelo lahko spregledati tiste, o katerih nikoli nič ne slišimo ali vidimo. Nič ni torej narobe, če izkoristiš družbena omrežja in vsake toliko svetu sporočiš, kaj ustvarjaš, s čim se ubadaš, in pokažeš, kaj znaš.
Navezovanje stikov?
Poleg samopromocije je vsekakor pomembno tudi samo navezovanje stikov. Številna družbena omrežja omogočajo neposredno pošiljanje sporočil in prijazen pozdrav lahko odpre marsikatera vrata. Dr. Merljak Zdovc pravi:
“Sama kar pogosto uporabljam Twitter in FB Messenger in zdi se mi, da je to elegantna in hitra rešitev, ko poskušaš navezati stike. Se mi pa zdi, da je pametno povedati, kaj bi rada. Navezovanje stikov na zalogo mi ni blizu. Na LinkedInu sicer sprejmem stike, ni mi pa vedno čisto jasno, zakaj se je kdo obrnil name, in bilo bi mi ljubše, če bi vedela. Na Facebooku sem nekaj časa sprejemala skoraj vse, zdaj sem spet nehala.
Ljubše bi mi bilo, če bi mi neznana oseba napisala vsaj kako vrstico, ko se želi povezati z mano. Facebook jemljem za nekako najbolj zasebno družabno omrežje.”
Če si torej želiš delati z nekom, ki mu slediš na družbenem omrežju, mu pošlji prijazno sporočilo (če pohvališ njegovo delo, le težko zgrešiš), počakaj na odziv in mu potem predstavi svojo idejo.
Nezdrava tekmovalnost
Dr. Bašić Hrvatin opozarja na negativno plat, ki jo prinašajo družbena omrežja in tekmovalnost pri iskanju dela.
“Mladi ljudje so zdaj porinjeni v situacijo brutalne tekmovalnosti, v kateri se zavedajo, da morajo sami sebe tržiti kot izdelek. To zahteva ogromno časa in energije. Neprestano so pod pritiskom, da morajo znati sebe predstaviti v najboljši luči, da morajo napisati ustrezen življenjepis, motivacijsko pismo. Da morajo ustrezati nekemu idealu bodočega zaposlenega, ustvarja stanje nenehnega pritiska in nemoči, predvsem v situacijah, ko želenega dela ne dobijo. Dobri delodajalci so tisti, ki tvegajo in zaposlujejo ljudi, za katere menijo, da bodo prav v njihovem okolju razvili svoje najboljše lastnosti.”
Se prepoznaš v teh besedah?
Kot vsaka stvar v življenju je tudi uporaba družbenih omrežij za iskanje službe pozitivna le do določene mere. Super je, da lahko izkoristiš dodatne možnosti, ki ti jih internet ponuja, hkrati pa ne pozabi delati in bogatiti predvsem svojega znanja. 
Besedilo: Nina Vidrih
Preberi še: TOLE moraš upoštevati, pa bo tvoja denarnica v 2018 vedno polna!
Priporočamo tudi: Kaj pa če bi si službo našla sama?
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
){kind=link}