Po službo v države EU

Iskanje zaposlitve v članicah EU je bil do sedaj za slovenske državljane največkrat zelo zapleten postopek, povezan s pridobivanjem številnih dovoljenj in dolgega čakanja v vrstah. Slovenci smo bili namreč izenačeni z državljani t. i. tretjih držav, po nacionalnih zakonodajah posameznih držav pa ti za zaposlitev potrebujejo delovno dovoljenje ali dovoljenje za bivanje (ali pa kar oboje).

Kako je bilo to videti v praksi, zelo dobro ilustrira primer znanke, ki si je zaradi ljubezni iskala službo v Italiji. V naši sosedi delovno vizo prosilcu iz tretje države (če torej ne prihaja iz EU, ZDA ali Švice) odobrijo le na podlagi že ponujene službe. Če si mora službo še poiskati, najprej potrebuje bivalno vizo, saj se brez nje ne more prijaviti v zaposlovalne agencije, ki v Italiji posredujejo kar 80 odstotkov prostih delovnih mest. To pa podelijo le, če se tujec poroči z Italijanom/-ko, se v Italiji šola ali – in že se znajde v začaranem krogu – na podlagi prošnje bodočega delodajalca.

Znanki je potrebne papirje in službo uspelo dobiti po poroki, marsikomu pa je tovrstna zakonodaja preprečila vse možnosti za zaposlitev v tujini. Se bodo torej s članstvom v EU stvari obrnile na bolje? S 1. majem bo tudi za Slovenijo začela veljati uredba o prostem pretoku delavcev, ki je ena od štirih temeljnih svoboščin (poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev), ki uravnavajo skupni evropski notranji trg.

Sporazum o prostem pretoku delavcev državljanom vseh držav članic daje pravico do iskanja zaposlitve in opravljanja dela v kateri koli državi v EU, pri tem pa so glede predpisov, dostopa do delovnih mest in socialne varnosti izenačeni z državljani izbrane države. Žal pa vse le ne bo potekalo tako gladko, vsaj ne takoj na začetku, saj se je 15 starih članic zaradi bojazni pred velikim dotokom delovne sile po širitvi odločilo za uvedbo prehodnega obdobja za nove članice (razen Cipra in Malte), v katerem bodo lahko začasno omejile prost dostop državljanov iz pristopnic do svojega trga delovne sile. Prehodno obdobje je sicer v skladu s Pogodbo o pristopu, a v nasprotju s poprejšnjimi obljubami velikega dela članic.

Čeprav je Slovenija od pristopnih pogajanj dalje poudarjala, da z vidika prostega gibanja delavcev ne predstavlja grožnje evropskemu trgu (zaradi naše majhnosti to tudi povsem drži), je bilo tudi zanjo določeno prehodno obdobje. Trajalo bo lahko največ sedem let po širitvi: v prvih dveh letih bodo stare članice lahko uporabljale veljavne nacionalne zakonodaje o zaposlovanju tujcev z možnostjo delne liberalizacije (npr. poenostavitev postopka pridobivanja delovnega dovoljenja za dejavnosti, ki se soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra).

Po dveh letih bo Svet EU preučil stanje na trgih delovne sile, države, ki se bodo zaradi neurejenega stanja odločile omejitve podaljšati za tri leta, pa bodo o tem morale obvestiti Evropsko komisijo. Po tem triletnem obdobju bodo dostop za še zadnji dve leti lahko omejile le tiste države, ki se bodo spopadale z resnimi motnjami na svojem trgu dela. Kot je povedala Damjana Šarčević z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, je večina sedanjih članic napovedala, da svoje zakonodaje (zaenkrat) ne bo liberalizirala, dejanska ureditev in vsi ukrepi pa morajo biti znani do 1. maja.

Med manj strogimi naj bi bili Irska in Velika Britanija, ki sta napovedali zgolj omejitev socialnih pravic (npr. pravico do socialne podpore v primeru brezposelnosti) in obvezno registracijo zaposlitve. Ti ukrepi so nove članice seveda močno razjezili, saj sedanjim članicam EU očitajo diskriminacijo in zato že napovedujejo uvedbo povračilnih ukrepov. Večina jih namreč meni, da je strah pred navalom delavcev pretiran, saj se podobne napovedi pri prejšnjih širitvah niso uresničile.

Pogoji za zaposlovanje Slovencev (pa tudi drugih državljanov novih članic) bodo torej zaenkrat ostali nespremenjeni, pri zaposlovanju pa bomo imeli prednost pred državljani iz tretjih držav. Slovenski državljani bodo za zaposlitev še vedno potrebovali delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje, v primeru izpolnjevanja pogojev za opravljanje dela pa se bodo v skladu z nacionalno zakonodajo lahko tako kot je bilo običajno do sedaj, seveda tudi zaposlili, ne glede na prehodno obdobje. Med Slovenijo in novimi članicami EU bo veljalo prosto gibanje delavcev, kar pomeni, da slovenski državljani za opravljanje dela v teh državah ne bodo potrebovali delovnega dovoljenja, glede pravic in pogojev pa bodo izenačeni z domačimi delavci.

Zaposlovanje v institucijah EU

S članstvom v EU se slovenskim državljanom odpirajo tudi možnosti za redne ali pogodbene zaposlitve v okviru institucij EU. Unija namreč zagovarja enakopravno zastopanost vseh narodov v svoji upravi, po prvih ocenah pa se bo zaradi največje širitve doslej bruseljska administracija okrepila za približno 14 odstotkov. Evropska komisija je npr. že napovedala, da bo v naslednjih sedmih letih dala pri zaposlovanju prednost državljanom iz novih članic, podobno pa bodo storili tudi drugi organi EU.

Glede na potrebe se bodo nove zaposlitvene možnosti odprle predvsem za prevajalce, tolmače, lektorje in pravnike lingviste, pa tudi za korektorje, grafičarje in upravne delavce. Že v predpristopnem obdobju so za potrebe širitvenega procesa pogodbeno zaposlili čez tisoč državljanov iz vseh držav pristopnic, za potrebe organiziranja javnih razpisov oziroma concoursov pa so leta 2002 ustanovili Evropsko službo za izbor kadrov (EPSO), prek katere izbirajo osebje za pogodbene in redne zaposlitve v Evropskem parlamentu, Svetu Evrope, Evropski komisiji in drugih organih EU. Na spletni strani objavljeni razpisi so odprti za vse primerno usposobljene državljane, kandidati pa morajo dobro obvladati angleščino, francoščino ali nemščino, saj delo v institucijah poteka pretežno v teh treh jezikih.

Kot je povedal svetovalec za EU na Centru Evropa Urban Krajcar, postopek izbiranja kandidatov prek concoursa traja povprečno eno leto, kandidat pa mora opraviti zahteven preizkus znanja, ki poteka v treh delih. Vsi prijavljeni kandidati najprej opravijo predizbirni test, ki preverja poznavanje EU in strokovnega področja, na katerega se nanaša razpis. Uspešni kandidati se nato spopadejo s pisnim preizkusom, najuspešnejši pa se uvrstijo v tretji krog, v katerem jih pred končno odločitvijo čaka še razgovor s člani natečajne komisije. EPSO razpisuje delovna mesta za najrazličnejše položaje, ki so razvrščeni po rangih: za rang A (administratorji in lingvisti) je potrebna univerzitetna izobrazba, izkušnje pa so potrebne glede na zahtevnost delovnega mesta; v rang B so uvrščeni uslužbenci s srednjo poklicno ali strokovno šolo, za rang C pa je potrebna nižja poklicna šola.

Prve obsežnejše razpise za redne zaposlitve državljanov iz pristopnic je EPSO objavil lansko pomlad, izbori pa so v zaključni fazi. Odziv na razpise je bil povsod velik, eden od razlogov za prijavo pa je bil verjetno tudi zelo dobra plača. Po besedah Urbana Krajcarja so Slovenci največ zanimanja pokazali za mesta upravnih delavcev na področju evropske javne uprave, veliko mest pa je bilo razpisanih za asistente prevajalce, po katerih je tudi največ povpraševanja, zato bodo ti po Krajcarjevem mnenju tudi najhitreje dobili zaposlitev.

V institucijah EU se bomo torej Slovenci redno lahko zaposlovali od 1. maja dalje, pogoj pa bo seveda uspešno opravljeni concours. V prvih mesecih letošnjega leta so na spletnih straneh EPSO že objavili nekaj manjših razpisov, vsi, ki so zamudili lanske natečaje, pa bodo novo priložnost dobili v nadaljevanju letošnjega leta, ko naj bi ponovno objavili obsežne razpise. Možnosti za delo v Bruslju, Luksemburgu ali Strassbourgu so torej še vedno velike, priložnost pa je najbolje izkoristiti čim prej: zaposlovanje državljanov iz držav pristopnic bo povečano le v začetnem obdobju, kasneje pa razpisov zgolj za nove članice ne bo več. Na običajnih razpisih za delo v institucijah EU namreč lahko sodelujejo državljani vseh članic, to pa pomeni, da je konkurenca še bolj neizprosna.

Eures

S 1. majem bo Slovenija prek Zavoda RS za zaposlovanje vstopila v EURES (Mreža evropskih služb za zaposlovanje), kar pomeni, da bo med novimi članicami takoj vzpostavljen pretok informacij o prostih delovnih mestih v vseh desetih pristopnicah. O sedanjih članicah bodo zaenkrat na voljo le informacije o življenjskih pogojih.

Več na: www.europa.eu.int/eures

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS

Priznavanje diplom in poklicev

Pravni red EU ima vzpostavljen sistem vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki je drugačen od sistema nostrifikacije diplom v Sloveniji, ki slovi kot izredno dolg, pa tudi drag. Postopek vzajemnega priznavanja kvalifikacij je enostavnejši in predvsem krajši, prosilcu pa izdajo potrdilo o izpolnjevanju kvalifikacij za opravljanje določenega poklica. To je v preteklosti namreč predstavljalo precejšnjo oviro pri zaposlovanju v tujini.

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS

Praksa v institucijah

V institucijah EU je mogoče opravljati tudi prakso, ki traja od tri do pet mesecev, pogoji pa so univerzitetna izobrazba, odlično znanje enega od uradnih jezikov EU, povezava z izbranim področjem in starost do 30 let. Najbolj zaželeno je opravljanje staža na Evropski komisiji (podrobnejše informacije poiščite na www.europa.eu.int/comm/stages), tovrstne izkušnje pa zelo olajšajo pot do zaposlitve tako doma kot v tujini.

Epso

(European Personel Selection Office) Vse informacije o zaposlovanju v institucijah EU se nahajajo na spletni stani: www.europa.eu.int/epso. Poleg razpisov in informacij o natečajih so na voljo tudi interaktivni testi, ki so namenjeni kandidatom za pripravo na preizkus znanja.

Osrednje institucije EU

Da se boste lažje znašle v obsežni evropski administraciji:

Svet EU in Evropski svet

Svet EU, ki ga sestavljajo ministri držav članic, je institucija z zakonodajno in izvršilno pristojnostjo. Najvišje politično telo EU pa je Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki držav in vlad ter predsednik Evropske komisije; običajno se sestane štirikrat letno. Svet EU ima sedež v Bruslju.

Evropski parlament

Evropski parlament je edina neposredno izvoljena institucija. Odločitve in mnenja EP so objavljena v Uradnem listu EU. Parlament ima sedež uradno v Strasbourgu v Franciji, kjer se enkrat mesečno tudi sestane na štiridnevnem plenarnem zasedanju, vendar kljub temu večina njegovih aktivnosti poteka v Bruslju. Prve volitve po vstopu Slovenije v EU bodo 13. junija, naši državi pa bo pripadlo sedem poslanskih mest.

Evropska komisija

Evropska komisija deluje kot politično neodvisna institucija, njena naloga je zastopati interese EU kot celote. Njene pristojnosti so mešanica administrativnih, izvršnih, zakonodajnih in pravnih. Komisija, torej predsednik Romano Prodi in 19 komisarjev, se sestane enkrat na teden v Bruslju. Po 1. maju bo štela 30 članov – slovenski komisar dr. Janez Potočnik je bil dodeljen komisarju za širitev Gunterju Verheugnu.

Sicer pa je institucij EU sedem, poleg omenjenih še Sodišče Evropskih skupnosti in Sodišče prve stopnje (sedež v Luksemburgu) ter Evropska centralna banka (sedež v Frankfurtu). Omeniti moramo še pomožni instituciji EU: Ekonomsko socialni odbor in Odbor regij.

Urša Dolinšek

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ