V času težke gospodarske krize pri ZPS ugotavljajo, da se potrošniki obnašajo odgovorno in želijo z varčevanjem poskrbeti za svojo varnost. Zato od države lahko upravičeno pričakujejo, da jim bo varno varčevanje tudi omogočila.
Žal pa je na trgu veliko varčevalnih produktov in prodajnih praks, ki temu ne ustrezajo. Pri ZPS pričakujejo, da bo naslednji svetovni dan varčevanja za potrošnike bolj spodbuden.
Sporočila, da se vse več ljudi zaradi visoke brezposelnosti in nizkih dohodkov s svojimi sredstvi komaj prebije čez vsak mesec, so zelo zaskrbljujoča. To pomeni tudi, da je vse manj potrošnikov finančno sposobno varčevati. Osebni prihranki, tudi če ne gre za veliko denarja, so nujno zavarovanje pred nepričakovanimi stroški in povečanjem izdatkov. To posebej velja za tiste, ki se vsak mesec soočijo s tveganjem, da jim bo zmanjkalo sredstev za nujne izdatke. Varčevanje je zato priporočljivo, tudi če nam na mesec še uspe privarčevati le nekaj evrov. Prihranki pa so mogoči le, če v gospodinjstvu natančno beležimo in načrtujemo svoje izdatke. Dodatni prihranki so prav za vsakega dosegljivi z varčnostjo pri rednih izdatkih (npr. pri potrošnji energije), s premišljenimi nakupi in seveda z informirano primerjavo in izbiro najugodnejšega ponudnika.
Jamstvo vlog je predpogoj za reševanje krize
Današnji čas pa je neprijeten tudi za tiste, ki lahko varčujejo. Ne glede na to, če to počnejo zaradi manjših nakupov in za zavarovanje pred nepričakovanimi stroški ali pa če na ta način zbirajo sredstva za večje investicije v prihodnosti in skrbijo za dodatek na pričakovano nizko državno pokojnino.
Na prostem trgu, kjer morajo poiskati primerno rešitev za varčevanje, pod krinko resnega in profesionalnega svetovanja mrgoli neprimernih produktov ter slabo izobraženih in/ali le na lastni dobiček ciljajočih prodajalcev. To pa predstavlja visoko tveganje izgube ali pa donosov, ki ne bodo pokrili niti inflacije.
Za tiste, ki varčujejo manjše zneske ali pa le za nekaj let, je najmanj tvegano da se odločijo za preprosta varčevanja z v naprej določeno obrestno mero. Žal pa so tudi klasična bančna varčevanja dodaten vir skrbi. Že peto leto zapored potrošniki zaprepadeno opazujejo počasnost odločevalcev v Sloveniji in EU pri stabilizaciji bančnega sistema. Banke in država seveda jamčijo za bančne vloge vsakega potrošnika pri vsaki posamezni banki do zneska 100.000 evrov. Dozdajšnje izjave in dejanja kažejo na to, da jamstvo in varnost vlog varčevalcev jemljejo resno. Jamstvo vlog je priznano kot predpogoj za reševanje krize povsod v EU. Za dolgoročno rešitev problema in miren spanec bančnih varčevalcev pa bo potrebno končno izpeljati sanacijo našega bančnega sistema in spet vzpostaviti pogoje za gospodarsko rast.
Do takrat pa bo veljalo sporočilo potrošnikom, da sicer ni razloga za paniko, kljub temu pa naj situacijo spremljajo in, če jih skrbi, ne hranijo vseh jajc v eni košari.
Izogni se loteriji, izbiraj preproste produkte
Šele tisti, ki so za svoje trenutne potrebe že poskrbeli in ki privarčevanega denarja dlje časa ne bodo rabili za druge namene, lahko razmislijo o bolj tveganih oblikah varčevanja, če se jim obresti klasičnih bančnih varčevanj zdijo prenizke. Pri tem pa je ključno, da so nezaupljivi do obljub prodajalcev o možnosti visokih donosov raznih strukturiranih produktih ali zavarovanj. Bolj zapleten je finančni produkt, večja je verjetnost, da nam prodajalec želi prikriti dejanska tveganja in stroške. Bolje se je odločiti za preproste produkte s široko razpršenim tveganjem in nizkimi stroški iz katerih je vedno mogoče izstopiti. Sklepanje dolgoročnega varčevanja, ki dopušča predčasen izstop le z zelo visokimi stroški in pri katerem zaračunane provizije popolnoma izničijo donos, je tipična žalostna zgodba slovenskega varčevalca, ki je želel ravnati odgovorno in sam poskrbeti za svojo finančno varnost v prihodnosti.
Tri želje na dan varčevanja
Potrošniki se zavedajo resnosti današnje situacije.
Mnogi od njih po svojih zmožnostih odplačujejo kredite, številni varčevanju dajejo večji pomen kot še pred nekaj leti.
Da bodo potrošniki lahko varno varčevali, si na dan varčevanja od države želimo:
- 1. Prvič, da bo storila vse za vzpostavitev stabilnega bančnega trga, ki bo spet služil potrebam potrošnikov in gospodarstva.
- 2. Drugič, da država po dvajset letih divjega zahoda končno poskrbi za trg varčevanj, na katerem bodo potrošniki lahko informirano izbirali med kakovostnimi produkti in ne bodo žrtve neprimernih in oderuških trženjskih praks.
- 3. Tretjič, da bosta vzpostavljena enakopraven davčni režim za vse vrste dolgoročnih varčevanj in sistem socialnih transferjev, ki bosta vse potrošnike spodbujala k varčevanju.
Slovenski varčevalci si tudi kot davkoplačevalci, ki nosijo breme reševanja finančnih institucij, izpolnitev teh želja še kako zaslužijo.
Foto: profimedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
