Nezadovoljstvo mladih kliče po spremembah!

Ob za jutri ponovno napovedanih protestih oz. vstaji, ki se je bodo verjetno - če sodimo po dosedanjih protestih ter po mobilizaciji preko spletnega portala Facebook - ponovno v veliki meri udeležili mladi, želijo z Mladinskega sveta Slovenije sporočiti, da razumejo mlade protestnike, saj tako sedanjost kot obeti za prihodnost mladih v tem trenutku v Sloveniji niso rožnati.

20. 12. 2012

Ker se mladi vse bolj soočajo z brezposelnostjo ter odvisnostjo od staršev in socialnih transferjev ter posledično socialno izključenostjo, želijo opozoriti na nujnost sistemskih ukrepov, ki bodo mladim omogočili doseganje samostojnosti, saj le neodvisni mladi lahko prevzamejo odgovornost za svojo lastno in našo skupno prihodnost.

Pri Mladinskem svetu Slovenije so se ob tej priliki spomnili na nekaj pomembnih dejstev, ki kažejo na slab položaj mladih:

  • V Sloveniji brezposelni mladi predstavljajo ok. 22 % vseh brezposelnih, medtem ko so njihovi vrstniki v glavnem zaposleni za določen čas (ok. 3 četrtine zaposlenih za določen čas je mlajših od 35 let) ter v drugih negotovih oblikah zaposlitve in delajo za zaslužek, s katerim se niti slučajno ne morejo osamosvojiti, kaj šele ustvariti družin itd. Posledično si med drugim ne morejo privoščiti plačevanja tržnih najemnin in so finančno oz. kreditno nesposobni nakupa danes zelo dragih stanovanj.

V Sloveniji zato nujno potrebujemo sistem, ki bi mlade čim hitreje po zaključku izobraževanja in čim bolj učinkovito vključil v trg dela.

  • Študentje ob koncu študija pogosto iščejo načine, kako čim dlje časa obdržati status študenta, saj jim vstop na trg dela prinese serijo neugodnosti; brezposelnost ali negotovo in slabo plačano zaposlitev, nobenih realnih možnosti za samostojno bivanje in pogosto "prisilno" preselitev nazaj k staršem. Namesto da bi se veselili novega prehoda v življenju – prehoda v popolno samostojnost, začetek poklicne kariere in morda ustvarjanje družine – se soočajo z veliko negotovostjo.
  • Stanovanja so večini mladim zelo težko dostopna. V Sloveniji nimamo ustrezne sistemske rešitve za bivanje vseh tistih, ki stanovanja niso podedovali ali kupili in si hkrati ne morejo privoščiti plačevanja tržnih najemnin - in to so v veliki meri mladi in mlade družine. V Sloveniji skoraj 68 % mladih v starosti 18-34 let živi pri starših, kar nas uvršča na drugo mesto v EU, medtem ko smo po statistikah za mlade moške s skoraj 75% celo na prvem mstu.

Zadnji Nacionalni stanovanjski program, ki sicer tudi ni bil pretirano uspešen, se je iztekel v letu 2009, v letu 2011 se je na resornem ministrstvu pripravljal nov; ob vstopu v leto 2013 pa programa še vedno ni.

  • Sodelovanje mladih v procesih odločanja je nizko, v mnogočem iz razumljivih razlogov, saj mladi menijo, da konvencionalno vključevanje v odločanje (npr. udeležba na volitvah) ne prinaša sprememb in se raje vključujejo npr. v razne spletne pobude in v zadnjem času – v proteste. Naj ob tem poudarimo, da pozdravljamo vsako na demokratičnih in miroljubnih načelih temelječe izražanje mnenja, obsojamo pa nasilje ter neodgovorno ravnanje tako udeležencev protestov kot predstavnikov oblasti. Upamo, da bodo odločevalci končno prisluhnili potrebam mladih in drugih zapostavljenih družbenih skupin.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri