Naložbeno življenjsko zavarovanje: »Plačali sendvič, dobili suho žemljo«

Ker pokojnine ne bodo več zadoščale za ohranitev želenega življenjskega standarda, veliko potrošnikov išče ustrezno finančno rešitev za svojo varno starost ali pa za urejeno prihodnost svojih otrok.

16. 4. 2012

Pri ZPS so zato tokrat vzeli pod drobnogled naložbena življenjska zavarovanja in preverili, ali so ta res najboljša rešitev za potrošniške probleme, kot to obljubljajo zavarovalnice in banke.

Primerjava je pokazala nasprotno.

Še več, zaradi nerazumljivosti in problematičnih praks trženja ta zavarovanja pri ZPS ocenjujejo kot tvegana za potrošnike.

Naložbeno življenjsko zavarovanje je kombiniran produkt, pri katerem se v primeru njegove smrti potrošnikovim najbližjim izplača zavarovalna vsota, v primeru doživetja pa po poteku zavarovanja potrošnik dobi izplačano vrednost privarčevanega premoženja. Pri ZPS so pri osmih zavarovalnicah preverili razumljivost in donosnost naložbenih zavarovanj, pri katerih potrošnik vlaga v klasične vzajemne sklade. Da pa bi preverili tudi smiselnost sklepanja naložbenih zavarovanj, so njihov donos primerjali z ločeno naložbo v vzajemne sklade in sklenitvijo zavarovanja za primer smrti.

Naložbeno zavarovanje

Manj donosno in prinaša manj varnosti

Raziskava je pokazala, da se naložbena zavarovanja v nobeni od obravnavanih življenjskih situacij ne obnesejo bolje kot če potrošnik sklene ločene produkte.

V primeru, da potrošnik v naložbi vztraja do konca, so ta praviloma manj ugodna od vzajemnih skladov zaradi visokih stroškov. Ti lahko poberejo tudi do 20 odstotkov vplačane premije. Večina potrošnikov na njih pri sklenitvi pogodbe ni pozorna, ker jih zavarovalnica ne predstavi na razumljiv način.

Mnogi potrošniki se po nekaj letih odločijo za odstop iz naložbenega zavarovanja, ker so razočarani nad privarčevanim zneskom, nujno potrebujejo denar ali pa so našli primernejši produkt. Če jim zavarovalnica odstop sploh dovoli, so še bolj razočarani nad nizko odkupno vrednostjo zavarovanja.

Pri ZPS so ugotovili, da potrošnik pri zavarovanju za 25 let s 4-odstotno donosnostjo niti po desetih letih ne dobi izplačanega zneska, ki ga je vanj vložil. Ker je življenje nepredvidljivo, potrošniki potrebujejo fleksibilnejše produkte, iz katerih lahko izstopijo brez visokih kazni. Kdor mora iz svoje naložbe izstopiti prej kot je načrtoval, bo na boljšem, če bo svoje prihranke investiral v vzajemni sklad.

Tudi v primeru smrti potrošnika so njegovi najbližji na boljšem, če je ta varčeval v vzajemnem skladu in sklenil ločeno rizično življenjsko zavarovanje.

Tako bodo namreč prejeli zavarovalno vsoto iz zavarovanja in privarčevani znesek v skladu. V primeru sklenjenega naložbenega življenjskega zavarovanja pa bodo dobili izplačano le zavarovalno vsoto ali pa vrednost premoženja na naložbenem računu, če je to višje od zavarovalne vsote.

Vprašljive prakse pri prodaji

Potrošniki so pri sklepanju naložbenega zavarovanja izpostavljeni še dodatnem tveganju.

Ta dolgoročni naložbeni produkt, od katerega primernosti je odvisen njihov standard v starosti ali pa šolanje otrok, praviloma sklenejo z zavarovalnim zastopnikom. Zavarovalni zastopniki pri nas nimajo ustreznih kvalifikacij za svetovanje o zapletenih naložbenih odločitvah, obenem pa so stimulirani za prodajo tistih produktov, ki največ dobička prinesejo njim samim. Posledica so sklenjena naložbena zavarovanja, ki so neprimerna za potrošnikove cilje. Še več, pri ZPS ugotavljajo, da zavarovalnice in zastopniki potrošnike pogosto načrtno zavajajo o lastnostih zavarovanja ali pa jim ključne podatke za odločanje posredujejo šele po sklenitvi pogodbe.

ZPS odsvetuje sklepanje naložbenih zavarovanj

Zaradi nepreglednosti, nižje donosnosti v primerjavi s primerljivimi produkti in slabih tržnih praks pri ZPS potrošnikom, ki niso finančni strokovnjaki, odsvetujejo sklepanje naložbenih življenjskih zavarovanj, ki so vezana na varčevanje v vzajemnih skladih.

»Ker so zavarovalne vsote za primer smrti pri tipičnem naložbenem zavarovanju, ki ga sklene slovenski potrošnik, smešno nizke, gre po našem mnenju pri teh zavarovanjih preprosto za izogibanje strožji zakonodaji, ki ureja prodajo vzajemnih skladov«, pravi Boštjan Krisper, finančni svetovalec pri ZPS .

Dokler ne bodo vzpostavljena strožja pravila o informiranju in trženju teh zavarovanj, bodo potrošniki množično izpostavljeni nepredvidljivim tveganjem za njihovo varnost in življenjski standard. Naložbena zavarovanja namreč znašajo okrog polovico vseh zavarovalnih premij, ki jih na leto zberejo zavarovalnice. Od države, ki potrošnike spodbuja k odgovornem ravnanju in skrbi za dodatno pokojnino, pri ZPS pričakujejo, da jim bo tudi omogočila osnovne pogoje, da to storijo.

Pri ZPS zavarovalnice pozivajo, naj se spomnijo na svojo osnovno dejavnost, torej zavarovanje potrošnikov pred tveganji. Če pa se že ukvarjajo s trženjem naložbenih produktov, morajo to početi na profesionalen in etičen način. Trenutno stanje na trgu potrošnikom prinaša velika oškodovanja, ogroža njihovo finančno varnost v prihodnosti, predstavlja pa tudi grožnjo dolgoročnemu ugledu zavarovalnega sektorja.

Več informacij na spletni strani www.zps.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri