Na Mladinskem svetu Slovenije izgubljajo potrpljenje. Sprašujejo se, zakaj socialni partnerji, s katerimi se je vsebina zakona usklajevala, ne zagovarjajo pravic mladih zaposlenih in ali res ni politične volje za za izboljšanje položaja mladih na tem področju.
V kratkem se bodo zaključili postopki sprejemanja novega Zakona o delovnih razmerjih, od katerega smo pričakovali obljubljeno odpravo nekaterih nepravičnosti oz. segmentacije na trgu delovne sile.
Kot kaže, pa zakon mladim – ki so vmnogih pogledih na trgu delovne sile še posebej zapostavljeni ne bo prinesel bistvenih sprememb na boljše. Dve ključni težavi, kakor jih vidijo na Mladinske svetu Slovenije in ki jih zakon ne odpravlja, namreč veriženje pogodb za določen čas in volonterska pripravništva, bosta očitno še naprej onemogočala mnogim mladim, da se uspešno osamosvojijo.
Med cilje zakona je bilo namreč že s strani samega ministrstva uvrščeno zmanjšanje razlik med zaposlenimi za določen in za nedoločen čas, saj so zaposleni za določen čas v izrazito slabšem položaju, kljub temo pa zakon tega ne rešuje. V delovnih razmerjih za določen čas so v veliki meri mladi, ki si zaradi negotove zaposlitve tako ne morejo urediti osnovnih pogojev za samostojno življenje – predvsem samostojnega bivanja (torej plačevanja najemnin ali najem stanovanjskega kredita) - kaj šele da bi si lahko ustvarjali družino itd.
Volontersko pripravništvo na MSS vidijo kot novodobno obliko suženjstva in so se močno zavzemali za njegovo ukinitev oz. za vzpostavitev vira sofinanciranja plač za pripravnike.
Prva težava pri tovrstni obliki dela je zloraba v smislu 'nadomeščanja' rednih zaposlitev, kar je že v osnovi v nasprotju z namenom pripravništva – namreč usposobiti delavca za samostojno opravljanje dela oz. poklica.
Popolnoma nesprejemljivo je, da kdorkoli opravlja delo, za katerega ni plačan, še več – nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja in je njegov socialni položaj tako rekoč njegov problem.
V tem položaju se seveda znajdejo predvsem mladi, ki marsikdaj tudi nimajo druge izbire, kot opraviti volontersko pripravništvo, če sploh kdaj hočejo opravljati poklic, za katerega so se izobraževali. Naj ob tem poudarimo tudi, da je ključni uporabnik volonterskih pripravništev država oziroma javne institucije.
