Ko tvoj šef ni ravno najboljši

Nad šefi se navadno vedno pritožujemo. Naši šefi so pač običajno vsega krivi in zelo redko se zgodi, da bi bili s svojim nadrejenim res zadovoljni.

Prav gotovo nas včasih osebno videnje dogodkov zapelje v takšno razmišljanje, dejstvo pa je tudi, da idealnih šefov ni. Seveda so mnenja o tem, kaj je dober šef, različna, prav gotovo pa bi se lahko vsaj v nekaterih točkah vsi strinjali.

Dober šef

Dober šef je oseba, vredna zaupanja, ki ve, kaj dela, in zna svoje podrejene spodbuditi k delu. Pri tem je odločen in zna usmerjati, njegova vizija je jasna. Pomembno je tudi, da daje jasna navodila, hkrati pa sprejema predloge drugih.

Vedno drži dano besedo in je svojim zaposlenim zgled. Seveda pa je pogoj za dobrega šefa tudi, da svoj posel obvlada in da premore dovolj strokovnega znanja s področja, s katerim se ukvarja. Le tako lahko določi dosegljive cilje in od svojih zaposlenih ne pričakuje nemogočega.

A samo strokovno znanje ni dovolj: za uspešno delo z ljudmi je znanje o medsebojnih odnosih nepogrešljivo. In kakšen je tvoj šef? Je vsaj malo podoben idealni sliki šefa ali je bolj podoben tistemu, ki ga lahko poimenujemo neuspeš en vodja? Se tvoj šef pogosto razburja, se rad prepira, ima vedno prav in je sploh v vsem najpametnejši, je vzvišen in se na tvoj račun ali račun drugih rad šali? Poleg vsega pa sploh nima pojma o področju, ki ga vodi?

Nemogoča šefinja

Katja, 25, trži poslovne revije. Ni tip človeka, ki bi lahko ure in ure presedel za pisalno mizo in razmišljal, resnično oživi v stiku s strankami. Med njimi se sicer žal vedno najde kakšna, ki jo lahko spravi ob živce, pa vendarle ima z ljudmi pozitivne izkušnje. Svoje delo ima rada, največji izziv ji predstavlja osvojitev nove stranke, dolgotrajno zadovoljstvo pa občuti, če s to stranko začne redno sodelovati.

Njeno delo bi bilo prav sanjsko, če ji tega veselja ne bi občasno, včasih pa že kar prevečkrat, grenila njena šefinja. Katja ji ne bi mogla očitati, da ni zagnana, da ne spodbuja svoje ekipe ali da nima jasnega cilja. Kar pa Katjo ne le jezi, ampak jo včasih pripravi celo do tega, da se sprašuje o lastni prisebnosti, je način šefinje, kako ta svoj cilj, mnogokrat celo nerealen, dosega.

Njeni posebni prijemi obsegajo prikrojevanje resnice ali preprosto laganje, opravljanje, širjenje netočnih in neresničnih informacij ter rovarjenje v ekipi, vse z namenom, da bi lahko posameznikom, ki so med samo sprti, veselo zavladala.

Prijazen, a škodljiv šef

Tudi Anja, 29, ni najbolj zadovoljna s svojim šefom. Je sicer zelo prijazen, vedno najde temo za kramljanje in brez težave odobri dopust. Vendar pa njegova prijaznost ne odtehta dejstva, da je šef samo na papirju oziroma takrat, ko to njemu ustreza. Niti se ne ukvarja z ljudmi v svojem oddelku niti ne pozna vsebine njihovega dela.

Samostojnost pri odločanju je Anji sicer všeč, vendar bi od svojega šefa pričakovala vsaj nasvet in strokovno podporo, ko sama ne najde pravih odgovorov. Največja težava pa je, da njen šef preprosto nikoli ne prevzame odgovornosti. Če projekt ne uspe, vedno poišče krivce v drugih, v svojih podrejenih, seveda.

Nasprotno pa je seveda on tisti, ki je najbolj pomemben in edini ‘kriv’, ko projekt uspe. Najbolj mu Anja zameri, da ni s srcem pri stvari: zanima se le za tiste projekte, ki mu prinesejo ‘slavo’ pri vodstvu in samo takrat, ko ve, da je nujno, da poskrbi za lastno kožo. Četudi rada dela v oglaševalski agenciji, razmišlja, da je čas, da kaj spremeni.

Naj ostanem ali grem?

Lidija, 32, si je v svoji skoraj desetletni karieri nabrala že mnogo izkušenj, tako v poklicu kot v medčloveških odnosih. Novo delovno mesto si je pred letom dni izbrala predvsem zato, ker se je želela preizkusiti v večjem podjetju. Predstavljala si je, da so tam vse stvari urejene. Da se natančno ve, kdo pije in kdo plača, in vse teče brez težav.

Žal se je uštela in na njeno veliko razočaranje se je uresničil znani izrek, da videz vara. V njenem resničnem delovniku ni nič tako, kot si je predstavljala. Kljub temu bi bila pripravljena vse skupaj vzeti za dobro življenjsko šolo in izkušnjo, če ji življenja tako poklicno kot osebno ne bi popolnoma zamoril njen šef.

Ne le, da ni dorasel svojemu nazivu, tudi po človeški plati je popolnoma nemogoča oseba. Zahrbten, privoščljiv, hinavski, krivičen, po vrhu pa še zloben, vse izključno s ciljem, da bi obdržal svoj stolček, se svojemu nadrejenemu vedno izkazal kot najboljši, svoje podrejene pa na vse mogoče načine z užitkom zatiral. Posebno ženske.

Saj ne, da ne bi bil prijazen, skoraj slinast, ko ga srečaš prvič, pa tudi sicer ni nikoli sposoben odkrite besede. A še dobro ne zapreš vrat za seboj, ima že nešteto negativnih in celo lažnivih misli o tebi.

Da o njegovi strokovnosti ne govorimo. “Pravzaprav,” razočarano ugotavlja Lidija, “strokovnega znanja nima, tudi sicer se spozna le na čisto majhen del posla, kot šef je čista nula. Ni mi jasno, kako je prišel do tega naziva in kako mu uspeva, da se na tem delovnem mestu obdrži.”

Ali dober šef sploh obstaja?

Idealnih šefov ali šefinj torej ni, še tistih, za katere bi rekli, da so dobri, je očitno bolj malo. Večina se lahko torej deli na tiste, ki so dobri po srcu, kot šefi pa popolnoma nesposobni. Še huje od tega je, da so strokovno nepodkovani, po vrhu pa še slabe osebe.

Ti so tudi največkrat tisti, ki še niso slišali za poslovne strategije, so pa največji specialisti v izvajanju strategij v smislu, kako obdržati nezasluženo delovno mesto. Na drugi strani pa včasih srečamo tudi takšne ljudi, ki imajo dovolj znanja, so sposobni in imajo poslovno vizijo, ki jo zasledujejo, kot ljudje pa so nemogoči in za dobre medčloveške odnose še niso slišali.

S kakšno osebo od naštetih lažje shajamo, je odvisno od vsakega posameznika. Ko se znajdemo v zoprni ali celo nevzdržni situaciji, je najbolje, da skrbno premislimo, kaj zares želimo, potem pa v skladu s tem tudi ukrepamo. Za naše dobro. Kaj torej storiti, če moj šef ni najboljši šef?

Kaj storiti?

Kljub nemogoči šefinji ima Katja rada svoje delo. Do zdaj se je velikokrat prepirala s svojimi sodelavci, ko pa je ugotovila, da so njihovi prepiri večinoma maslo njihove šefinje, so se njihovi odnosi izboljšali. V trenutkih, ko se ji zazdi, da je zopet vse narobe in da ji sodelavka ali sodelavec želita samo slabo, se najprej ustavi, globoko vdihne, za trenutek premisli in skoraj vedno ugotovi, da stvari niso takšne, kot se zdijo na prvi pogled.

In vedno večkrat jim uspe zgladiti navidezne nesporazume. Kot posamezniki in skupina postajajo močnejši, spletkarjenja šefinje pa ne jemljejo več resno. Katja ve, da to ni dolgoročna rešitev, a trenutno ji njeno delo ponuja še mnogo izzivov, ki jih želi sprejeti. Ko jih ne bo več, bo ob prvi boljši priložnosti odšla.

Anja se ne more odločiti, ali naj ostane ali naj poišče novo delovno okolje. Delo jo veseli in tudi sicer je bolj ali manj zadovoljna. Ve pa, da se mora odnos s šefom spremeniti. Odloči se, da bo poiskala načine, kako naj se pred njim in njegovimi neupravičenimi napadi zavaruje. Prav tako bo poskušala vedno poskrbeti tudi za to, da bo njen uspeh priznan njej in se ne bo nihče kitil s tem, kar je sama ustvarila. Tudi njen šef ne.

Zaveda pa se, da se njen šef kljub temu ne bo spremenil v strokovni zgled, zato se odloči, da bo za poklicni razvoj in napredek poskrbela sama po svojih najboljših močeh. Če bo potrebovala nasvet za svoje delo, ga bo poiskala pri sodelavcih, ki jim zaupa, na šefa pa ne bo več računala. Trenutnemu delovnemu okolju bo zaenkrat dala novo priložnost in upala na najboljše. Če pa ne bo nič bolje ...

Lidija se zaveda, da lahko le v dveh primerih ostane v tej službi: če vodstvo ugotovi, da je njen šef nesposoben in ga zamenja, ali pa, če odide sam. Če šef ostane tam, kjer je, ve, da mora oditi ona. Kajti ne le, da jo zavira v njenem napredovanju in želji, da bi uresničila nove zamisli ali pa vsaj zastavljene cilje, služba ji iz dneva v dan predstavlja večji psihični napor.

Ne gre le za slabo počutje, vsak dan čuti bolečine v kakšnem drugem delu telesa. Slabo zdravstveno stanje in občutek nemoči zelo slabo vplivata tudi na njeno partnerstvo – za svojega dragega v zadnjem času ne najde več ljubeznivih besed in je strašno popadljiva. Res je, najti si mora novo službo, in to čim prej.

5 zlatih misli

ki jih je dobro upoštevati, kadar ti slab šef ali šefinja greni tvoje sicer zanimivo delo.

• Nikoli se ne odpovej delu, v katerem uživaš, zaradi slabega šefa. Raje zamenjaj šefa.
• Nisi ti kriva, da so drugi do tebe žaljivi in se neprimerno obnašajo. To so njihove težave.
• Tvoj šef ti mora dati priložnost, da se izkažeš. S tem v mislih si poišči svoj prostor pod soncem.
• Ni ovire, če je želja močna in cilj jasen. Če pa še ne veš, kaj bi rada, je slab šef enkratna priložnost za razmislek.
• Če ugotoviš, da ti služba greni življenje, jo zamenjaj. Poklic, ki ga imaš rada, pa raje obdrži.

Veronika Strgar Debeljak

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord