Si tiste vrste ženska, ki se pol ure obotavlja in odloča, ali bi vzela vaniljev sladoled ali raje jagodnega? Ali pa se odločaš zelo hitro in ti je potem žal? Preberi si, kako to početi, da ti nikoli ne bo žal.
Kdo je pametnejši – razum ali intuicija?
Učiteljica o življenju mag. Saška Klemenčič pravi, da je treba poslušati oboje: “Razum se oklepa oprijemljivih in merljivih podatkov, izkušenj, dejstev. Aktivira našo logiko, nam pomaga razumeti različne možnosti in predvideti njihove posledice.
Na podlagi razuma vemo, kaj lahko pričakujemo, če se bomo odločili za nekaj. Intuicija pa posega na nadčutno raven, na področje srca, čutenja in zaupanja ter neoprijemljivega, pogosto nedokazljivega.”
In če razum govori eno, intuicija pa drugo?
“Ko razumu zmanjka argumentov, nastopi intuicija,” razlaga trenerka, ki pravi, da nam intuicija daje dober občutek, da se bodo stvari iztekle, kot si želimo, ali pa nas bo opozorila z dvomom in občutkom, da neke odločitve ni dobro sprejeti, ker izid ne bo tak, kot si ga želiš.
Intuicija – jo prepoznaš?
Razum premleva, sprašuje, brska, in če se zraven pojavi še ego, je lahko precej glasen. Intuicija je nežnejša, bolj tiha … in morda sploh nisi prepričana, da jo vedno prepoznaš. Klemenčičeva pravi, da jo lahko zaznaš prek štirih kanalov:
1 Jasnovidnega: kot je slika ali filmček o tem, kaj se bo zgodilo, ki se ti prikaže v domišljiji ali kot simbol, znak, število v realnem svetu, denimo naslov knjige, članka.
2 Jasnoslušnega: kot notranji glas, šepet ali nasvet nekoga v tvoji okolici, odlomek pesmi, filma ali ko 'ujameš' delček pogovora pri tretjih osebah.
3 Jasnočutnega: ki se pojavi kot občutek v tvojem telesu, ki ti nekaj sporoča.
4 Jasnovednega: ko nekaj veš, čeprav se tega nisi ne učila ne prebrala oziroma ti nihče ni povedal … kar nekako veš v sebi.
Nujno pa vključi razum!
Ko si nekaj močno želiš, pa nekako sploh ne obstajajo pogoji, ki bi ti to zagotovili. Morda si res prebrala knjigo Skrivnost, a če zakona privlačnosti še ne obvladaš v tolikšni meri, da bi kar vsevprek manifestirala svoje želje, vklopi razum. Bodi realna.
Ali kot pravi Saška: “Razum uporabi vedno, ko bi tvoja odločitev pomenila preveliko tveganje in bi bile lahko posledice tvoje odločitve zelo neprijetne. In ko nimaš nobene razumske osnove, da bi se nekaj dobro izteklo, pa kar slepo verjameš, da se bo.
To se običajno zgodi, ko se bojimo s čim zares soočiti in prevzeti odgovornost za odločitev, potem pa raje zaključimo: Eh, saj bo. To je beg pred odgovornostjo. In tudi pred odločitvijo. Mislimo, da se bo nekaj rešilo samo od sebe. Pa se največkrat ne. In potem nas kruta situacija zbudi v realnost.”
Prepreči napačne odločitve
Ko si nekaj zelo močno želiš, pa v resnici ni neke realne podlage za to, da se ti uresniči, se vprašaj, ali je res realno pričakovati dober rezultat.
“Vprašaj se: Kakšni so argumenti za in kakšni proti? Kakšne so še druge možnosti? Potem pa jih v mislih preizkusi. Odloči se za najboljšo,” svetuje trenerka.
Ko nobena odločitev ni najboljša izbira
Včasih je izbira … borna! “Izberi vedno najboljšo možnost ali najmanjše zlo, ki ti je na voljo,” svetuje Klemenčičeva.
“Včasih pač nimamo dobrih možnosti izbire. Drugače pa verjamem, da je vsaka odločitev, prava ali neprava, v resnici pomembna stopnica na poti našega razvoja. Ko spoznamo, kaj ne deluje, smo bližje temu, kaj je za nas prav.”
Torej ni mogočene odločiti se
“Res je. Vsaka odločitev je posledica naše izbire. Izbiramo pa vsak trenutek, tudi če ne izberemo zavestno,” pravi strokovnjakinja.
“Tudi če se ne odločimo, potihoma privolimo v to, kar že imamo. In naj nam je všeč ali ne, tudi to je izbira. Zato je denimo biti žrtev v nekaterih primerih tudi stvar izbire. Na primer takrat, ko bi se 'žrtev' lahko odločila tudi za kaj drugega, pa se ne.”
Vprašaj nekoga, ki ve
Ko res ne veš, katera odločitev je zate najboljša, ne odlašaj – vprašaj koga, ki se na te reči spozna. Potem pa vseeno premisli s svojo glavo in vprašaj svoje srce, saj tudi najboljši strokovnjak (kaj šele prijateljica ali mama) gleda na svet s svojimi, in ne s tvojimi očmi. Saška ti svetuje:
“Kadar imamo na razpolago več možnosti, pa ne vemo, katero izbrati, je smiselno, da vprašamo za nasvet koga, ki ima več izkušenj. Morda nas opozori na nekaj, kar bi sami spregledali.
Pomembno pa je, da ne vzamemo tega nasveta kot edinega pravega ali da se celo odločimo tako, kot je nekdo rekel, samo zato, ker ga cenimo ali želimo dobiti njegovo odobravanje.
Če v sebi čutimo nekaj čisto drugega, iščimo naprej. Iz vsakega nasveta poberimo tisto, s čimer se strinjamo in za kar čutimo, da je za nas v redu, da lahko sprejmemo. Na osnovi tega se odločimo. Potem je to še vedno naša odločitev in naša odgovornost.
Če bo šlo kaj narobe, bomo vedeli, da smo se sami tako odločili. Če se namreč odločiš proti sebi in svojim občutkom, pa se izkaže, da je bila odločitev napačna, na koga se boš jezila? S posledicami svojih odločitev boš vedno ostala sama. Zato je prav, da se tudi sama odločiš.”
Ko popustiš …
Trikrat premisli, ali je vredno! Ko dopustiš, da se nekdo odloči namesto tebe, vendar se ob tej odločitvi ne počutiš dobro, nočeš pa rušiti odnosov, sklepaš kompromis.
“Takrat rečeš sebi NE in se oddaljiš od sebe. Večkrat ko to narediš, bolj se odtujiš od sebe. Sčasoma ne veš več, kaj si želiš, kakšno mnenje imaš. Izgubiš sebe, svojo moč in se niti ne znaš več odločati,” opozarja mag. Saška Klemenčič.
“Potem samo še samodejno slediš drugim, situacija pa je vedno slabša. Nezadovoljna si, na koncu pa te še vsi zapustijo. Tako sicer dobiš priložnost, da spet pogledaš vase, slišiš sebe, se začutiš in najdeš.”
Pa je res treba iti tako daleč?
“Zakaj ne bi tega naredila že danes?” te trenerka spodbuja k odločitvam, s katerimi slediš sebi, ne pa željam staršev, fanta, prijateljic …
Ko je tvoja odločitev prava
Takrat to preprosto veš. “Ob pravi odločitvi čutimo mir v sebi in gotovost, da je to to. Čeprav še ne veš do potankosti, kako boš vse izpeljala, imaš dovolj virov: informacij, sposobnosti, znanja, financ, ljudi, da se boš znašla. Zaupaš, da boš vse, kar pride nepredvideno vmes, sproti reševala in da boš pri tem našla vse odgovore in rešitve, ki jih boš potrebovala,” poudari Klemenčičeva.
Pravi ali nepravi
Si pravkar spoznala nekoga, ki ti je všeč, pa nisi 100-odstotno prepričana, aLI je res pravi zate?
Edvard Kadič, strokovnjak za neverbalno komunikacijo in odnose, ti svetuje: “Pomembno je, da sicer zaupaš svoji intuiciji, vendar moraš čim prej vklopiti tudi razum. Pri ljudeh namreč večinoma najprej opazimo zunanjost, šele potem vse drugo.
Glede na prvi vtis potem na novo osebo vežemo svoje razumevanje ljudi in pričakovanja, tako imenovani halo učinek. Če nam je na primer nekdo zelo všeč na pogled in je tudi z besedami naredil dober prvi vtis, bomo njegove osebnostne ‘napake’ za nekaj časa preprosto spregledali.
Ko pa bo začetno navdušenje minilo (tj. čas zaljubljenosti in idealiziranja), bo naša navajenost na partnerja lahko že tako močna, da bo lažje ostati v slabi zvezi, kot se soočiti z bolečino prekinitve.”
Besedilo: Petra Arula
Fotografije: Nick Onken
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
