Kako najti delo med počitnicami?

Študentske zaposlitve niso le priložnost za dodaten zaslužek, lahko so tudi odskočna deska za uspešno kariero.

26. 6. 2003

Končno je poletje! Čas za brezskrbno poležavanje na vročih tropskih plažah, za odkrivanje sveta in za številne zabave, ki jih prekine sončni vzhod ... Sliši se dobro, toda za vse to je treba imeti tudi denar. V pomoč so nam počitniška dela. Vendar zaradi natrpanih urnikov med šolskim oziroma študijskim letom, učenja in ostalih obveznosti ponavadi o ‘poletnem proračunu’ začnemo razmišljati prepozno.

In zato takrat, ko bi se že morale sončiti in namakati nekje na jugu, še vedno (v množici ostalih študentov) iščemo primerno delo, ali pa preprosto čakamo, da nas bodo o njem ‘obvestili’ starši, prijatelji, sorodniki. Poletni načrti se velikokrat za nekaj časa prestavijo, ali pa celo splavajo po vodi ...

Da pa se nam kaj podobnega ne bo zgodilo tudi letos, ter da si bomo prihodnje leto pravočasno zagotovile dodaten finančni pritok in delo, ki nam bo v veselje, smo se pogovarjali z Lili Pahor, vodjo Borze dela v okviru Knjižnice Otona Župančiča. Borza dela je brezplačen informacijski center, v katerem so na voljo številni koristni podatki o tem, kako in kje najti delo, pomagajo pa tudi pri pisanju prošenj, pripravah na razgovor za službo ...

Študentski servisi

Najpomembnejše je, da vemo, kaj sploh želimo. V primeru, da potrebujemo le ‘finančno injekcijo’, da je naš edini cilj zaslužiti nekaj denarja, ki nam bo omogočil prijetnejši dopust, se je najbolj pametno odpraviti (ne poklicati!) na čim več študentskih servisov in vsak dan preverjati ponudbo prostih del. V tem primeru boste najbrž iskale najbolje plačana dela, ne pa razmišljale npr. o tem, kako je delo povezano z vašim študijem, zanimanji.

Čakanje na ‘sanjsko’ ponudbo vas bo samo oddaljevalo od cilja; medtem ko čakate nanjo, začasno sprejmite delo, ki je na voljo. Enkraten obisk servisa ne bo dovolj. Mi smo preverili stanje na študentskih servisih Cmok in Maribor, ponudbe so pri obeh podobne. Najbolj zaželena in plačana, od 800 do 1000 sit na uro, so administrativna dela, ki pa jih je tudi najmanj, približno 15 % od vseh ponudb. Vendar delodajalec ponavadi (zaradi uvajanja in učenja) želi, da študent (pogoj je starost 18 let) delo opravlja več časa, minimalno en mesec.

Če je s študentom zadovoljen, ga pokliče vsakič, ko potrebuje pomoč, ali pa ga priporoča drugim. Najlažje je dobiti delo v strežbi, plačilo je od 600 sit dalje. Ljubljana ima največjo izbiro različnih del, na Obali pa je najslabše; večinoma je na voljo le strežba. Plačilo je v poletnih mesecih nižje kot pozimi; preprosto zato, ker je več povpraševalcev. Čakalnih vrst študentski servisi nimajo, na Mariborskem pa so nam zagotovili, da si vztrajne, zainteresirane in aktivne študente malo bolj ‘zapomnijo’.

Aktivno v boj!

Gospa Lili Pahor pa poleg aktivnega ‘obiskovanja’ študentskih servisov priporoča tudi čim več samoiniciativnosti. Seveda se lahko obrnete tudi na starše, prijatelje, znance in jih prosite za pomoč, toda ne zanašajte se le na njih. Tudi za tiste brez ‘vez’ je veliko možnosti. (Ne pozabite: v primeru, da vam službo priskrbi nekdo od poznanih, imate dvojno odgovornost; do delodajalca in do tistega, ki vas je priporočil!)

Časopisi so dober vir informacij, v velikansko pomoč pri iskanju pa vam bo računalnik. Večina podjetij v času poletja potrebuje nadomestilo za svoje uslužbence, ki so na dopustu. Študentje so za njih najbolj ugodni za zamenjavo, saj je plačevanje preko študentskega servisa (in ne npr. preko avtorske pogodbe) najcenejše.

Na spletni strani www.svetlakariera.com in strani Gospodarske zbornice Slovenije lahko najdete razpise, naslove, telefonske številke različnih delovnih organizacij in imena kontaktnih oseb, ki so odgovore za zaposlovanje. Naslednji korak je, da jim napišete ponudbo, in razložite, da ste pripravljeni pri njih opravljati delo preko študentskega servisa. Lahko pa tudi osebno pokličete kadrovnika podjetja in poveste, kaj želite.

Komunikativnost, mobilnost, iznajdljivost in samopromocija so lastnosti, ki pripomorejo, da se odločijo za vas; pa tudi na vztrajnost ne pozabite. Seveda vas tak način ne bo nujno pripeljal do ‘službe’ v dnevu ali dveh – lahko pa boste našle (saj vendar izbirate same!) delo, ki vas bo resnično veselilo in ga boste morda lahko opravljale tudi med letom (npr. štiri ure na dan). Zato je pametno o počitniški zaposlitvi razmišljati že nekje na sredini aprila in poslati čim več prošenj/ponudb – to potem omogoča izbirčnost tako pri naravi dela kot pri plačilu.

Kako napisati prošnjo?

Poleg osnovnih podatkov o vas – ne pozabite poudariti svojih pozitivnih lastnosti (za samotrženje gre!!!) in delovnih izkušenj morate odgovoriti na naslednja vprašanja:

  • Zakaj ste poslali ponudbo ravno v to podjetje?
  • Kaj se vam zdi pri delu, za katerega prosite, zanimivo?
  • Kako je ‘služba’ povezana z vašim študijem, preteklimi izkušnjami ...?
  • Kaj mislite, da se boste pri delu naučile, doprinesle k podjetju, organizaciji?

Rzgovor za službo

Pri zaposlitvah za daljše obdobje je razgovor z delodajalcem ključnega pomena pri odločitvi, koga bo izbral. Vsak pogovor se začne z dotikom – stiskom rok. Ta naj bo močan (ne pa premočan), sogovornika glejte v oči, govorite jasno in razločno. Na kratko se predstavite: povejte ime, priimek, študijsko smer, vse delovne izkušnje, hobije, ambicije ...

Razložite, zakaj ste se odločile za to delovno mesto, pogovorite se o urnih postavkah – koliko ur na dan bo treba delati, za koliko časa vas potrebujejo, kakšen je način plačila, koliko plačajo na uro ... Bodite odkrite in poštene – obljubite le to, kar boste lahko naredile. (Če imate čas samo dva tedna, to tudi povejte.)

Izkušnje lahko vodijo v kariero

Delo preko študentskega servisa je lahko veliko več kot le dodaten vir zaslužka. Vaša prizadevnost, vestnost in odgovornost bodo zagotovo opažene in nagrajene. To delo pa je tudi odlična priložnost, da v praksi ugotovite, kaj z veseljem počnete; katera dela so za vas prava, in seveda – česa nočete nikdar več početi. Tudi pri delu velja pregovor, da se potovanje, dolgo tisoč milj, začne s prvim korakom.

Morda ne boste takoj dobile želenega mesta, toda če boste dale vse od sebe, vas bodo zagotovo z veseljem obdržali več časa in vam prepustili tudi zahtevnejše naloge. Gospa Pahor priporoča, naj se za študentsko delo (ki je po njenih besedah privilegij) odločijo vsi, ne le tisti, ki imajo finančne potrebe. Študij nudi teoretično znanje, praksa pa prinese potrebno suverenost in izkušnje, ki nam bodo v veliko pomoč, ko se bomo redno zaposlili. Pomembno je le, da se dobro vključite v novo delovno okolje in se pri opravljanju svojih nalog čim bolj izkažete – naj vam prve dni ne bo neprijetno postavljati vprašanj!

Delodajalci cenijo nove ideje, nov pogled, svežo energijo, ki jih študentje zagotovo imajo, zato Lili Pahor poudarja, da pridne študente po končanem študiju pogosto redno zaposlijo prav v podjetjih, v katerih so opravljali študentska dela; pa tudi štipendiranje prizadevnih ni izključeno!!!

Delavne študentke

Tudi znane Slovenke so že zgodaj prijele za priložnostno delo.

  • Alenka Godec: “Preko študentskega servisa sem začela delati kmalu, že v prvem letniku, saj sem želela čim manj obremenjevati starše med študijem. V tistem času je bilo za študente na razpolago čiščenje pisarn in podobno. To delo sem redno opravljala ves čas študija, nekoč sem bila mesec dni tudi tajnica. Delala sem celo leto, da sem imela denar za žepnino, pred počitnicami pa še bolj intenzivno, da je bilo več denarja za poletno zabavo.”

  • Mojca Mavec: “V prvem letniku fakultete sem delala kot hostesa. To delo sem našla preko študentskega servisa, potem pa sem že začela hoditi na avdicije na televizijo in kmalu začela delati na televiziji – na Kanalu A. Mislim, da je študentsko delo zelo pomemben korak k osamosvojitvi, zato mi ni žal, da sem tako zgodaj začela delati, čeprav je to pomenilo, da kakšnih izpitov nisem delala v roku.”

Savina A. Ritter

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri