'Um je čisto poseben kraj in sam po sebi lahko ustvari nebesa iz pekla in pekel iz nebes.' John Milton
V zadnjem desetletju se s stresom veliko več ukvarjamo in o njem pogosteje razmišljamo, kot smo pred tem.
Če ga predstavimo preprosto, lahko rečemo, da je stres naš odziv na zunanji ali notranji dejavnik, ki ga prepoznamo kot ogrožajočega.
Vsak stres seveda ni negativen, kot si pogosto napačno razlagamo. Ravno nasprotno. Poznamo namreč tudi pozitiven stres, ki nas velikokrat krepi, spodbuja naše učenje in prilagajanje okolju. Spodbuja tudi naše spretnosti v vzpostavljanju in ohranjanju notranjega ravnotežja.
Na drugi strani pa stres, ki traja dlje časa ali pa se pogosto ponavlja, vodi v slabo počutje, nezadovoljstvo, neučinkovitost, zmedo, strah in bolezen. Takrat govorimo o negativnem stresu.
Količina dražljajev ali potencialnih stresorjev v našem okolju je močno povezana z našo učinkovitostjo. Njuno razmerje lahko predstavimo v obliki obrnjene U krivulje. Tako zelo majhna količina dražljajev kot tudi zelo velika količina dražljajev v našem okolju, obe vodita v nizko učinkovitost.
Najbolj idealna je za nas neka srednja količina dražljajev, pri kateri smo optimalno učinkoviti.
Raziskave pa kažejo, da o stresu sicer veliko govorimo, vendar ne naredimo prvega koraka k izboljšanju. Samoevalvacije. Smo sami pri sebi sposobni prepoznati znake stresa? Si priznamo, da ga v nekem trenutku ne obvladujemo najbolje?
Pogosto se niti prav ne zavedamo, da stres že pretirano vpliva na naše življenje, ali pa vemo, da je nekaj narobe, vendar ne vemo kaj in kako lahko to popravimo. Samoevalvacija je tako pomemben začetek pri obvladovanju stresa, saj nam pokaže, kako ogroženi smo. Učinkovito samoevalvacijo lahko naredimo ob pogovoru s coachem ali svetovalcem. Obstajajo pa tudi pripomočki, vprašalnik ter priročnik obvladovanja stresa (SMQ), ki nam pri samoevalvaciji lahko hitro in učinkovito pomagata. Na ta način se lahko bolje zavemo kje in kdaj smo pod stresom, kar nas tudi motivira za spremembo.
Obvladovanja negativnega stresa se lahko lotimo na različne načine. Najbolje je, da odpravimo sam stresor, torej vir naših težav.
Če imamo na primer preveč dela in smo zaradi tega pod stresom, je modro razmisliti, katere naloge so bolj prioritetne. Lahko prosimo prijatelje, znance in sodelavce za pomoč, ali pa si enostavno dovolimo, da nekatere naloge ostanejo nedokončane. Najbolje je takšne težave reševati sproti, proaktivno in v čim bolj pozitivnem duhu.
Včasih pa samih stresorjev ne moremo odpraviti, jih spremeniti ali vplivati na njih. Takrat so nam v pomoč razne tehnike sprostitve.
Kot smo si ljudje med seboj različni, so raznolike tudi te tehnike.
Nekateri se umirijo kadar berejo dobro knjigo, drugi, kadar se igrajo s svojimi otroki. Za nekatere je najbolje, če so fizično aktivni in spet tretji se najbolje umirijo na umirjenem sprehodu. Lahko nas umirja kuhanje, morda hišna opravila, zanimivi hobiji, ustvarjanje. Morda pa samo počitek v udobnem naslanjaču ali pogovor s prijateljem.
Poleg teh, bolj običajnih načinov sproščanja pa obstajajo tudi posebne tehnike, ki nam lahko pomagajo.
Res jih je mnogo. Edini razsodnik, katere tehnike so zate najbolj primerne in uporabne, si ti sama. Odločaš se lahko med dihalnimi tehnikami, kognitivnimi tehnikami, kjer za sproščanje aktiviraš svoj um, učinkovite so tudi različne telesne vaje, kot je globoko mišično sproščanje, avtogeni trening ipd. Možnosti je nešteto, le poiskati si moraš tiste, ki ti ustrezajo.
Tadeja Trojar Jan, KLIN poslovno svetovanje
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
