Jemalci, izenačevalci in dajalci v poslovnem svetu

Čeprav se morda zdi, da z izrazom 'dajalec' lahko označimo le takšne nesebične ljudi, kot sta bila Mati Tereza in Mahatma Gandi, je dajalcev med nami v resnici veliko več, a jih opazimo šele, ko postanemo na dajalsko usmerjenost malce bolj pozorni.

Kateremu tipu recipročnosti pripadaš?  (foto: shutterstock) shutterstock
12. 10. 2014

Adam M. Grant je v svoji knjigi Daš in dobiš zlagoma, s prepletom izsledkov aktualnih razskav in razburljivih zgodb dotičnemu tipu sodelovanja z drugimi ne le priznal izjemnost na osebnem področju sobivanja, temveč tudi razkril nadpovprečno uspešnost na poslovnih področjih. Še več. V povsem nov kontekst je postavil tudi slavni rek 'Dobrota je sirota.' in obče podcenjevalne percepcije dajanja, zaradi česar mnogi dajalci pred drugimi skrivajo prav tisto, kar bi kaj lahko bila ali postala njihova največja prednost.

Dajalci, jemalci in izenačevalci

  • "Že zelo dolgo se osredotočamo na gonilne sile, ki posameznika privedejo do uspeha: strast, trdo delo, nadarjenost in srečo. Dandanes pa je uspeh vse bolj odvisen od tega, kako sodelujemo z drugimi. Izkaže se, da ljudje v službi večinoma delujejo kot jemalci, izenačevalci ali dajalci. Medtem ko si jemalci prizadevajo, da bi od drugih dobili čim več, izenačevalci pa želijo doseči enakovredno izmenjavo, so dajalci redka vrsta posameznikov, ki prispevajo drugim, ne da bi karkoli pričakovali v zameno."

Da bi človek v sebi prepoznal dajalca, ne rabi nujno iskati znakov naravnost veličastnih požrtvovalnih dejanj. Dajalca definira že njegova temeljna osredotočenost na delovanje v interesu drugih, na primer z nudenjem pomoči, koristnim nasvetom ali mentorstvom.

In medtem ko v zakonu in prijateljstvu pogosto prispevamo, ne da bi pri tem neprestano tehtali, ali se nam bo to tudi izplačalo, pa je na delovnem mestu dajanje in jemanje še nekolikanj bolj zapleteno.

  • "V poklicnem življenju so le redki med nami le dajalci ali jemalci. Večinoma smo izenačevalci in skušamo vzdrževati ravnotežje med dajanjem in prejemanje. Izenačevalec delujejo po načelu pravičnosti: ko pomaga drugim, se zavaruje s tem, da pričakuje recipročnost. Izenačevalec verjame v daj-dam, v razmerjih pa vzdržuje enakomerno izmenjavo uslug."

A čeprav se morda izenačevalski temeljni slog družbene interakcije sliši naravnost idealen, medtem ko se jemalski enostavno zdi preveč predatorski, pa Adam M. Grant že v svojih uvodnih poglavjih o koristih in slabostih podcenjenih dajalcev stvari večkrat postavi na glavo.

Najprej nas sooči z dejstvom, 'da dajalci dosegajo najslabše rezultate' izmed vseh treh slogov recipročnosti. Raziskave namreč kažejo, da dajalci potonejo na dno lestvice uspeha predvsem zato, ker 'drugim pomagajo uspevati, pri tem pa žrtvujejo svoj lastni uspeh.' Nič čudnega, da 'mnogi dajalci na delovnem mestu prikrivajo svoje osnovne vzgibe, ker jih je strah, da bi jih imeli za slabiče ali naivneže,' številni posamezniki, ki so po naravi sicer nagnjeni k dajalskim vrednotam, pa 'se na delovnem mestu odločijo za izenačevanje kot primarni slog recipročnosti in se trudijo držati ravnotežje med dajanjem in jemanjem.'

A če dajalec torej pristaja na dnu lestvice uspešnosti, kateri od treh se torej nahaja na vrhu? Je to morda prav izenačevalec ali pa je v lastne koristi zagledani jemalec?

Pripravi se na veliko presenečenje: tudi na vrhu uspešnosti so namreč dajalci.

  • "... so najmanj produktivni inženirji pretežno dajalci. Ko pa preverimo najbolj produktivne inženirje, vidimo da so tudi ti dajalci. Kalifornijski inženirji z najboljšimi kvantitativnimi in kvalitativnimi rezultati kolegom dosledno dajejo več, kakor prejmejo. Tisti z najslabšimi dosežki in tisti z najboljšimi so oboji dajalci; za jemalce in izenačevalce je bolj verjetno, da pristanejo v sredini."

Jemalci, ki se pretvarjajo, da so dajalci

Ker je ta vzorec najti kar povsod in vsepovprek, je Grant svojo knjigo med drugim posvetil predvsem uspešnim dajalcem, ki jih v resnici ne manjka tudi med poslovneži, svetovalci, odvetniki, inženirji knjigovodjami, učitelji, finančniki in celo športnimi direktorji.

A kako jih je prepoznati, če vemo, da je večina ljudi nagnjena k izenačevanju, jemalci pa se praviloma in pogosto lažno predstavljajo ravno kot dajalci, ki so od vseh treh tipov najbolj priljubljeni med ljudmi, pogosto pa zaradi domnevne naivnosti tudi najbolj podcenjeni?

Če kaj, je temeljni tip recipročnosti človeka danes lažje prepoznati kot kdajkoli.

  • "Zdaj je jemalcem veliko teže preslepiti druge, da so v resnici dajalci. Zdaj lahko po internetu poiščemo inforamcije o ugledu svojih kontaktov in odkrivamo skupne zveze. Ne potrebujemo več letnega poročila družbe, da bi ujeli jemalca, saj najdemo obilo šopirjenja v profilih na družabnih omrežjih. Drobni znaki, kot so besede in fotografije, o posameznikih veliko razkrijejo, raziskave pa kažejo, da lahko čisto običajni ljudje odkrijejo jemalce že ogledom njihove strani na facebooku."

morski psi

Jemalci namreč objavljajo bolj egocentrične, domišljave in samopromociijske podatke, prav tako pa imajo tudi občutno več prijateljev na facebooku, saj so si nanizali bežna znanstva, da bi se lahko hvalili z dosežki, in ostali v stiku, če bi morda kdaj kaj potrebovali. Tudi slike, ki jih običajno objavljajo, so nadvse laskave.

Povsem drugače je z dajalci. Ne stopajo v ospredje, ne terjajo za vsako ceno kredo za svoje ideje in uspehe, soljudi spodbujajo za njihove skrite potenciale, so v velik navdih, predvsem pa jih namesto ega žene in motivira predvsem želja po širše dobrem.

  • "Jemalci so bili kot črne luknje. Srkali so energijo vseh okoli sebe. Dajalci so bili kot sonca in so širili svetlobo po vseh organizaciji. Ustvarjali so priložnosti za kolege, da prispevajo, namesto da bi vsiljevali svoje zamisli in si pripisovali zasluge. Tudi ko se niso strinjali s predlogi, so vendarle pokazali spoštovanje do predlagateljev in jih niso zasmehovali."

Uspešen dajalec je pameten dajalec

A če so med dajalci hkrati najmanj uspešni, pa tudi najbolj uspešni posamezniki, kaj neuspešne dajalce ločuje od uspešnih dajalcev?

Predvsem se neuspešni dajalci pretirano razdajajo v korist drugih, pri čemer nesebično pozabljajo na svoje potrebe in se čezmerno izčrpujejo. Prav tako so nadpovprečno pogosto žrtve jemalcev, ki njihovo dajalsko naravo zlahka izkoristijo v lasten prid in jim nato hladnokrvno obrnejo hrbet.

Po drugi strani pa se uspešni dajalci, potem ko dojamejo pomen preverjanja iskrenosti namenov drugega, priučijo prepoznavanja všečnih jemalcev kot potencialnih sleparjev in se pred njimi zavarujejo, tako da pri izmenjavah z jemalci postanejo izenačevalci.

  • "Pametno je začeti kot dajalec, saj raziskave kažejo, da si je zaupanje težko pridobiti, lahko pa ga je izgubiti. Če pa se sogovornik očitno vede kot jemalec, je za dajalce smiselno, da svoj slog recipročnosti spremenijo v izenačevalskega."

naslovkaVeč o tem, kako zelo je dajalski slog medosebne izmenjave nalezljiv in kako se ga je moč do neke mere tudi navzeti, si lahko prebereš v odlični knjigi Daš in dobiš Adama M. Granta, ki je pred dnevi izšla tudi v obliki žepne knjige.

V njej Grant jasno prikaže, kako je eden od ljudi z največ zvezami prišel do teh zvez, zakaj je kreativni genij pri eni najbolj priljubljenih televizijskih oddaj vseh časov dolga leta brez priznanja garal v ozadju, kako je poslovnež iz sveta poklicne košarke, ki je zaposlil več neuspešnih igralcev, pretvoril svojo dejavnost v pravo uspešnico, in kako bi bilo mogoče predvideti Enronov propad že štiri leta pred dejanskim zlomom podjeta - ne da bi pri tem videli en sam finančni podatek.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri