Imam diplomo - iščem službo!

Čestitke za diplomo in veliko sreče ob iskanju službe je izpet stavek, ki nam ni prav nič všeč.

7. 11. 2012

S pomočjo strokovnjakinj iz Nefiksa (s programi Služba me ne išče, neformalnim indeksom in drugimi obetavnimi projekti za mlade obiskovalce zaposlitve) ter Zavoda za zaposlovanje smo zate pripravili nekaj namigov in načrtov, da boš skupaj z diplomo dobila tudi službo, pa ne le službo zaradi zaslužka, temveč takšno, ki te bo tudi izpolnjevala.

Pot do sanjske službe je lahko precej naporna in dolga. Da je ne boš iskala z diplomo v rokah, je najbolje, da si pot do nje začneš utirati že v prvem letniku fakultete.

Ustvarjalke Cosmopolitana  smo se v času študija preizkusile v prav vseh poklicih, ki so nas zanimali, nekatere smo delale tudi kot prostovoljke, izkušnje pa smo pridobivale še z različnimi priložnostnimi deli. Ko sem sama po diplomi kratek čas delala nekaj, kar ni bilo zame, sem si obljubila, da bom svoj denar služila le še tako, da me bo delo osrečevalo. In saj veš – zdaj imam sanjsko službo.

Tvoj načrt za sanjsko službo:

V času študija se preizkusim (kot prostovoljka ali za plačilo) v vseh pok­licih, ki me zanimajo.

Ker tuji jeziki in elektronska pismenost nikomur ne škodijo, izkoristim vse možnosti za izpopolnjevan­ja, študentske izmenjave, jezikovne šole, prakse.

Svoje izkušnje skrbno zapisujem – najbolje kar v Nefiks – indeks, ki moje izkušnje zabeleži in potrdi, pomaga pa mi tudi do priporočila delodajalca.

Mrežim se, ohranjam stike tako s kolegi in profesorji iz tujine kot z vsemi, s katerimi oz. za katere sem nekoč delala. To ne pomeni, da jim moram enkrat na teden pošiljati e-pošto, temveč da so moji prijatelji na Facebooku, kjer objavljam svoje nove doživljaje in pridobitve, jim čestitam za novo leto, rojst­ni dan in jih morda še posebej obvestim, če počnem kaj z njihovega področja ter sem v tem uspešna.

Študijske predmete, seminarje in diplomo izbiram izključno po tem, kar me zanima, in vedno premislim tudi, kako mi lahko koristijo pri poz­nejši zaposlitvi. (A nikar se ne osredotoči le na posel – študentski čas je obdobje, ko se lahko resnično veliko naučiš in spoznaš, in čeprav je neki predmet videti popolnoma neperspektiven glede službe, tebe pa zanima, ga ne črtaj v dobro predmeta, ki je glede služb videti obetajoč, saj nikoli ne boš dobra v tem, kar te ne zanima in v čemer vidiš le dober zaslužek).

Stvar te mora pritegniti, in čeprav te zdaj zanima nekaj 'neobetavnega', boš prav v tem morda našla sebe in svoj košček kruha, ki se z leti lahko razraste v slastno pito.

Kot študentka poskušam delati to, kar sem si predstavljala kot svojo službo. Pomagam v podjetju, za katerega bi rada nekoč delala (delam kot študentka v pisarni, in ker sem delavna, zanesljiva in vedno polna dobrih idej, mi nalagajo vedno odgovornejše naloge ter me hočejo obdržati tudi po diplomi).

Če si želim svoje podjetje, si že v študentskih letih najdem čim več strank – izvajam najrazličnejše projekte ali storitve kot študentka, naročniki so zadovoljni in pozneje sodelujejo z menoj tudi po diplomi; s tem sem si zagotovila stranke za takrat, ko bom odprla svoje podjetje.

Če mi ne uspe dobiti službe, se takoj po diplomi prijavim na zavod za zaposlovanje in najrazličnejše zaposlit­vene programe, da intenzivno iščem službo in pridobivam morebitna dodat­na znanja, ki mi bodo lahko koristila.

Študij kot pot do zaposlitve

Če boš na diplomo gledala kot na cilj, in ne kot pot do zaposlitve, boš najverjetneje svoj cilj (diplomo) res dosegla, a s službo bo težje, ker o tem, kako jo dobiti, kje iskati, kako se znajti v pos­lovnem okolju, najbrž ne boš vedela prav veliko.

Alenka Blazinšek iz Nefiksa svetuje: "Že ko se vpisuješ na fakulteto, glej na svoj študij kot na pot (do zaposlitve), in ne kot cilj! Študij je nekajletna pot do zaposlitve, znanje pa razvijaj tudi drugje – skozi delo, pros­tovoljstvo, izmenjave v tujini. Ves čas imej pred očmi to, kaj želiš nekoč delati, in skladno s tem ravnaj tudi v času izobraževanja. Čas študija je investicija – zato investiraj pametno in z visokimi donosi!"

Izkušnje štejejo!

"Izkušnje so tisto, kar te loči od sošolcev, ki imajo enako formalno izobrazbo. Kandidirali boste za ista prosta delovna mesta, izkušnje pa bodo nagnile tehtnico v tvojo smer. In seveda poznanstva, ki jih boš utegnila ob tem pridobiti.

Na delodajalce boš lahko naredila dober vtis že s pisanjem seminarske naloge ali prostovoljnega dela. Tu si lahko pomagaš tudi z Nefiksom, indeksom, ki tvoje izkušnje zabeleži in potrdi, pomaga pa ti tudi do priporočila delodajalca," te spodbuja k temu, da se preizkusiš v prav vsem, kar te zanima, Alenka Blazinšek.

Imaš diplomo, službe pa (še) ne?

Čim prej se prijavi na Zavod za zapos­lovanje – lahko kar prek spletne strani www.poiscidelo.si. "S prijavo boš deležna pomoči svetovalcev zavoda pri iskanju zaposlitve in načrtovanju poklicne poti, na voljo ti bodo tudi programi aktivne politike zaposlovan­ja, s katerimi lahko povečaš zaposlitvene možnosti, informacije o trgu dela ter številne pripomočke in delavnice za samostojno vodenje kariere.

Zate smo pripravili tudi pripomočke za oceno interesov, kompetenc in odločanje o ciljih, ki jih najdeš v spletni svetovalnici eSvetovanje: http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/. Kot pripravo na prvi zaposlitveni načrt naredi kratko evalvacijo svojih izkušenj, znanj in interesov z vprašalnikom Moja pot do zaposlitve.

Temeljna vsebina zaposlitvenega načrta je opredelitev zaposlitvenih ciljev, ki so usklajeni s tvojimi željami in zmož­nostmi ter z možnostmi na trgu dela, in aktivnosti, ki te bodo čim hitreje pripeljale do uresničitve teh cil­jev, zaposlitve," ti svetujejo na Zavodu za zaposlovanje.

Pomembne so vse izkušnje

Morda boš dobila službo, ker tekmuješ kot gorska kolesarka, saj tvoj delodajalec poleg znanja išče osebo, ki si upa, je prilagodljiva in malce posebna.

Tudi na Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da delodajalcem poleg diplome vedno več pomenijo specifična znanja, spret­nosti, sposobnosti in kompetence: "Zaradi vse hitrejših sprememb v naravi dela delodajalci vse pogosteje od iskalcev zaposlitve poleg z rednim izobraževanjem pridobljenega znanja zahtevajo fleksibilnost in pripravljenost na dodatno izobraževanje. Hkrati večji pomen dobivajo tudi druge lastnosti kandidatov za zaposlitev, ki omogočajo samostojno in kakovostno opravljanje del in nalog na določenem delovnem mestu," pravi Mateja Uršič z Zavoda za zaposlovanje.

Premisli, kako lahko svoj hobi ali določeno znanje uporabiš tudi v delovnem okolju, in to predstavi v ponudbi za službo.

 

Besedilo: Petra Arula

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri