Fotograf bi moral poznati svoje tri pravice

Prav vsi fotografi, še posebej pa profesionalni, bi morali dobro poznati tri ključne pravice - pravice do fotografiranja, lastništva posnetkov in njihove uporabe. Področja vseh treh pravic se mestoma dopolnjujejo in prekrivajo.

28. 9. 2012

In čeravno se sliši, kot da pravica do fotografiranja fotografom zagotavlja neomejeno svobodo izbire motiva, v resnici vsebuje tudi vrsto omejitev, s katerimi se fotografi pogosto soočajo med svojim delom.

Pravica z mnoštvom omejitev

Vsak fotoreporter ti bo tako potrdil, da je fotografiranje vojaških organizacij in milic izjemno nevarno početje, govor orožja pa v tem primeru vsekakor preglasi vse civilne zakone, zato se gre zaradi lastne varnosti izogibati nepotrebnih tveganjem. Znano je tudi, da fotografiranje ni dovoljeno na letališčih, po dogodkih 11. septembra pa se je prepoved fotografiranja po večini še okrepila. Tudi sicer se mora fotograf vnaprej pozanimati glede morebitnih lokalnih prepovedi. V nekaterih državah namreč velja splošna prepoved fotografiranja pomembnih zgradb, npr. mostov (takšen je tudi primer mosta Howrah v Kalkuti).

Med številnimi omejitvami je posebej zanimiva tudi pravica do fotografiranja ljudi, ki je določena in omejena z zakonom o zaščiti osebnosti. Omenjeni zakon se seveda razlikuje od države do države, zato ga je pred morebitnim potovanjem vredno preveriti.

Je fotografija sploh še tvoja?

Fotografi naj bi poznali tudi pomen avtorskih pravic in pravne zaščite, ki jim sledi.

Avtorske pravice, ki po definiciji ščitijo vsa dela, ki so stvarna in izvirna, so običajno urejene z zakonom o avtorskih pravicah, ki pa se od države do države spreminjajo.

Lahko pa vendarle rečemo, da je za lastništvo avtorskih pravic zelo pomembno, v kakšnem kontekstu so fotografije nastale. Smo fotografirali neodvisno ali v okviru redne zaposlitve oziroma pogodbenega dela. V prvem primeru namreč lahko avtorske pravice prodamo ali jih prenesemo na koga drugega (pri čemer lahko po nekaterih pogodbah za določen čas tudi izgubimo pravico do uporabe lastnih fotografij). Kadar pa fotografiramo za delodajalca, pravice samodejno pripadejo delodajalcu, čeravno fotograf v vsakem primeru obdrži moralne pravice.

Več branja na temo ...

Več o pravicah fotografov, zrcalno refleksnem fotoaparatu in vse, kar gre vedeti o nastanku in obdelavi fotografije, pa v knjižni novosti Digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat, ki jo je podpisal Michael Freeman - tudi sicer avtor več kot dvajset knjižnih uspešnic.

Michael Freeman je priznani mednarodni fotograf in pisec knjig o fotografiji. Njegove fotografije so bile objavljene v številnih knjigah in revijah, med drugim v Time-Life Books, Reader's Digest in Geo.

digitalni fotoaparatV dotični knjigi, ki je izšla pri Tehniški založbi Slovenije, je avtor kar nekaj pozornosti namenil tudi digitalno zrcalno-refleksnim fotoaparatom. Ti so se potem, ko se je nekaj časa zdelo, da bodo ostali takšni, kot so bili zadnjih 45 let, po letu 2006 pričeli nenadno razvijati. Proizvajalci so takrat pričeli mrzlično iskati načine za vključitev nekaterih zmožnosti, ki so jih kompaktni digitalni fotoaparati imeli že desetletje. Odtlej so raziskave in razvoj naredili svoje, zrcalno-refleksni fotoaparati pa dandanes brez dvoma ostajajo prva izbira profesionalnih in zahtevnejših ljubiteljskih fotografov.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri