Včasih se zdi, kot da kakšna risba, ki jo človek gleda, oživi. Čeprav se ne premika, se zdi kot iz mesa in krvi. Takšne risbe prihajajo tudi izpod svinčnika Dolores Ponoš. Oziroma bolje rečeno izpod njenega 'kulija'.
Dolores Ponoš je namreč slikarka, ki portretirance upodablja tudi s kemičnimi svinčniki, kar sta njeni značilnost in posebnost.
Da za nekoga rečemo, da je rojen za to in to, velja tudi zanjo. V risanje se je zaljubila že kot mala deklica.
»To je podedovano, saj sta risala tudi oba starša. Njune slike so se mi zdele najlepše upodobitve na svetu,« pravi.
Svoja prva povsem resna risarska nagnjena je pokazala šele v srednji šoli in od tedaj se ni več znebila ideje 'postala bom risarka, pa naj se zgodi karkoli'. Čeprav je obiskovala šolo za računalništvo, se je zdelo, kot da je na likovni šoli.
»Ko sem prijela pisalo in napisala v zvezek par besed ali številk, sem jih čez 15 minut že spreminjala v risbe in te so že od samega začetka šolskega leta zapolnjevale prazne strani. Na testu geometrije sem namesto rešenih nalog narisala like ter naredila zgodbice ljudi, ki merijo kroglo, njeno ploščino in upodabljajo prostornino. Dobila sem seveda negativno oceno, a obenem tudi veliko pohvalo in spodbudo profesorice.
Sprva so učitelji dodali kakšno pikro opombo, ampak so čez čas obupali in kasneje me je velika večina pri mojem ustvarjanju celo spodbujala. Tudi doma so obupavali, ker je kazalo, da ne bom zaključila šole, a sem jo končala, zahvala za to pa gotovo gre mojemu risanju, ki me je večkrat rešilo kakšnega popravnega izpita,« se spominja svojih resnih začetkov.
Menedžerka risanja
Prva izbira pri nadaljnjem šolanju je bila akademija za likovno umetnost, a žal ni bilo finančnih možnosti. Zato se je vpisala na fakulteto za management, hkrati pa veliko delala in si plačevala različne tečaje za priprave na prepis na akademijo.
Želja postati portretistka je bila prevelika.
Ko je prodala svoj prvi portret, za samo 10 evrov, kot se smeje spominja, pa poti nazaj ni bilo več.
Končala je tudi fakulteto in presenetljivo spoznala, da ji je študij dal pogled in znanja, ki ji danes zelo veliko pomenijo.
V tem času je ustanovila tudi svojo spletno stran www.portret.si, ki postaja vse bolj prepoznavna tako v Sloveniji kot tudi v tujini, od koder prihaja vse več naročil. Njeni portreti so namreč kot živi, zaradi česar zanimanje vzbudijo povsod. Velika spodbuda so tudi različna priznanja.
Napisal: Roman Turnšek, foto: osebni arhiv
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
