Čustva na delovnem mestu: Jeza!

Neka raziskava je pokazala, da uslužbenci porabijo za negodovanje in pritoževanje več ur na teden kot za iskanje novih možnosti, rešitev in idej.

Je jeza upravičena ali se kuja le notranji otrok? (foto: shutterstock) shutterstock
19. 9. 2012

"Res, včasih si je treba privezati dušo in povedati, kaj nas jezi. Toda važno je, da gre za resnico in da ni naša slaba volja vezana na globoko osebno žalost in otroški bes. Kajti tega ne prežene nobena še tako prijetna služba. S tistimi demoni se je trega spoprijeti drugje, da ne bodo razsajali med delovnim časom," pravi Alenka Rebula, ki se ukvarja z globinsko psihlogijo, vprašanji vzgoje in izobraževanje ter samovzgoje in družbene kritike.

Zato je bolje, da se ne jezimo na direktorje, ministre, državo in svet, ampak da naredimo vse za svoje olajšanje in za nove pristope.

"Ni prav, da se naženemo v službo tako, kot so nas morda kdaj nagnali v življenje: brez občutka, v stvari, ki so nas poniževale in bolele, in ki so bile za otroka pretežke in jih je doživljal kot mučenje. Raje se primimo za roko, si dajmo pomoč in uporabimo svojo inteligenco, moč in srčnost za izboljšanje svojega položaja z majhnimi koraki in brez vdaje."

Več o dani temi v prispevku Jezni v službi.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri