Cena osamosvojitve je za mlade previsoka

5. 7. 2011
Redkim se uresniči velika želja po lastnem stanovanju.

Mladi v Sloveniji se v današnjih razmerah ne morejo osamosvojiti, saj so podvrženi negotovim oblikam dela in izjemno težko pridejo do svojih ali najemniških stanovanj, so po zaključnem posvetu Stanovanjska problematika mladih sklenili na Mladinskem svetu Slovenije.

Nakupi stanovanj so mogoči le za peščico mladih, katerim pri tem pomagajo starši; ostali pa v glavnem ali živijo pri starših ali pa v negotovih razmerah in z visokimi najemninami v tržnih stanovanjih.

Neprofitnih stanovanj je veliko premalo, da bi z njimi lahko opazno prispevali k spremembam. Težave z iskanjem primernega bivališča pa nimajo samo mladi, pač pa vse generacije oz. vsi tisti, ki so 'zamudili' ugodne čase za gradnjo hiš in nakup stanovanj do začetka devetdesetih let.

Kot specifične težave mladi pogosto navajajo:

  • previsoke cene,
  • nezmožnost varčevanja za polog za kredit v času tržnega najema,
  • nizko kakovost življenja strah pred izgubo službe pri tistih, ki odplačujejo stanovanjski kredit,
  • samovoljno obnašanje stanodajalcev, pogoste selitve in onemogočanje prijave stalnega bivališča pri tržnih najemih,
  • nedostopnost in neustrezne pogoje za pridobitev neprofitnega stavnovanja v občinskih razpisih,
  • dolgotrajne birokratske postopke pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo itd.

Gostje posveta pa so poudarili še:

  • visoko število praznih stanovanj v Sloveniji,
  • neustrezno ravnanje države in občin z nepremičninami,
  • napihnjene cene stanovanj,
  • nesmotrno ravnanje z zemljišči,
  • špekulacije na trgu nepremičnin,
  • odsotnost ustrezne davčne politike ipd.

Kot pomembno posledico vseh teh razmer pa so navedli tudi nizko mobilnost prebivalstva (malo selitev zaradi službe idr. priložnosti), ki ovira razvoj države.

Več o posvetu, gostih omizja in upanjih za rešitev problematike si lahko prebereš tukaj.

Še nekaj zanimivosti

Podatki o mladih

V Sloveniji izjemno veliko mladih živi pri svojih starših – kar 67,9% mladih v starosti med 18 in 34 let, kar nas uvršča na drugo mesto med državami EU-27; po stistikah za mlade moške pa smo s 74,8% celo na prvem mestu. (Eurostat 2010)

Med mladimi (15-29 let), ki so se odselili od staršev, jih:

  • 41,7 % biva v stanovanju, ki je last staršev ali staršev partnerja
  • 30,7 % biva v najetem stanovanju
  • 26,8 % biva v lastnem stanovanju oz. stanovanju v lasti partnerja.(Madina 2010)

Tisti, ki so lastniki stanovanj, v katerih živijo, pa so do njih prišli z dedovanjem (48,7%) ali z najemom kredita (32,9%). Skratka, le 15% od vseh mladih, ki so se odselili od staršev, si je kupilo stanovanje. (Mladina 2010)

Delež mladih med 25. in 29. letom, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s svojo materjo, se je v obdobju 2000-2010 povečal iz 44,4 odstotka na 66,2 odstotka. (Vir: Mladina 2010).

Stanovanja s primerjavo nekoč in danes:

  • V začetku 90-ih let so po takratnem stanovanjskem zakonu najemniki stanovanj večinoma odkupili stanovanja. Zanje so plačali v povprečju 7.020 evrov, povprečna kvadratura pa je bila slabih 89 m². (velja za stanovanja iz evidence Stanovanjskega sklada RS; vir: Stanovanjski sklad RS)
  • Povprečna oglaševana cena tolikšnega stanovanja danes je v Ljubljani 222.175 evrov, na Koroškem, kjer so cene najnižje, pa 78.472 evrov. (preračunano iz povprečnih oglaševanih cen za trisobna stanovanja v marcu 2011; vir: www.slonep.net)
  • V letih 1990-1992 se je višina najemnine za povprečno družbeno stanovanje v velikosti 56 m² gibala med 7,3 in 9,1 odstotka povprečnega neto osebnega dohodka. (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor)
  • Strokovnjaki ocenjujejo, da danes odplačevanje kredita ali tržne najemnine znaša med 30 in 40 odstotki prihodkov. (prim. Robert Špendl: Družbena pravičnost državnega poseganja v trg nepremičnin, članek v Delu z dne 30. maja 2011)
  • V Sloveniji je bilo ob popisu leta 2002 78.300 nenaseljenih stanovanj; t.i. vikendi pri tem niso upoštevani. (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor)
  • Nacionalni stanovanjski program je predvidil, da bo v Sloveniji v letih 2000 – 2007 zgrajenih 13.950 neprofitnih stanovanj. Zgrajenih je bilo 4.529. (vir: Računsko sodišče RS)
  • V juniju 1995 je pobvprečna oglaševana cena za dvosobno stanovanje v Ljubljani znašala 991 evrov/m², v juniju 2010 pa 2.559 evrov. (vir: www.slonep.net)

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol