'Burnout' - izgorelost od dela, družine in vsakdanjika!

Izgorelost je ena od najbolj skrivnostnih bolezni našega časa. A zakaj se danes vse več ljudi počuti izčrpane ali celo izgorele?

21. 11. 2011

Medtem ko imajo mnogi izgorelost zgolj za 'modno muho' in s tem namigujejo, da sploh ne gre za pravo bolezen, pa so drugi prepričani, da naj bi se izgorelost pojavljala le pri delavcih v t.i. službah pomoči, npr. pri medicinskih sestrah, socialnih delavcih, zdravnikih, duhovnikih in učiteljih.

Da gre za še kako resno stanje je dr. med. Volker Schimedel, internist in primarij Oddelka za interno medicino na Habichtswald-Klinik Kassel, podrobno razložil tudi v svoji knjigi Izgorelost – Burnout in v kateri nikakor ne dvomi, da je izgorelost še kako resnično stanje in da lahko doleti vsakogar, če določeni notranji in zunanji dejavniki pripravijo pravi teren zanjo.

In ti dejavniki so?

Pa začnimo od začetka ...

Izjemen pomen regeneracije

To, da bi moral postati počitek dejanski del vsakršnega delovnega ritma, še veš?

  • Če delamo osem ur dnevno, nam še vedno ostane 16 ur za regeneracijo (tudi če delamo 12 ur, imamo še 12 ur za počitek).
  • Če delamo pet dni v tednu, nam še vedno ostaneta dva dneva za konec tedna, da sprostimo aktivirano energijo.
  • In če delamo 11 mesecev v letu, imamo na voljo en cel mesec, v katerem lahko napolnimo zaloge energije.

Kaj pa stori današnji Homo sapiens?

Namesto, da bi po službi počival, pol noči brska po internetu ali 'pade noter' v razburljiv triler na televiziji – kar nista ravno pravšnja načina, kako obrniti krivuljo stresa navzdol. Nadalje ne izkoristimo konec tedna za počitek, temveč gremo v soboto po nakupih v natrpano mestno središče, v nedeljo pa na otvoritev razstave, da si ob kramljanju dvignemo družbeni ugled. Tudi to ni ravno v prid naši regeneraciji. In namesto da bi si vzeli en daljši letni dopust, ga razdelimo na manjša obdobja, ki komaj zadoščajo za daljšo regeneracijo, ali pa si rezerviramo veliko potovanje po Ameriki z neverjetno stresnim premikom ure in z obiskom dvanajstih mest v enaindvajsetih dneh. Celo trije tedni poležavanja na portoroški plaži so za naše telo vse prej kot sproščujoči. Ob priliki si poglej zgubano in vidno prezgodaj postarano kožo kakšnih oboževalcev sonca, pa ti bo hitro jasno, kako stresno je UV - sevanje za telo.

Nič čudnega torej, da se vse več ljudi počuti iztrošene, utrujene … in nekateri (povsem upravičeno) dejansko tudi izgorele.

Izgorevanje se stopnjuje

Ker k delu praktično ne znamo več pravilno pristopiti (torej tudi kvalitetno počivati, ko je za to primeren čas), slej ko prej (neizogibno) pride do izgorevanja.

Izgorevanje se najpogosteje razvija postopno in ves čas napreduje, na trenutke pa lahko prihaja tudi v valovih.

Stroka sicer najpogosteje govori o modelu treh stopenj. Prva stopnja izgorevanja bi tako bila faza aktivacije (povišana raven stresnih hormonov adrenalina, noradrenalina in kortizola, potenje, tresenje, razbijanje srca, škripanje z zobmi, nemir, grizenje nohtov, pretirana klepetavost …), ki ji sledi druga stopnja izgorevanja - to je faza odpora (še naprej stalno povišana raven stresnih hormonov, vsi simptomi prve stopnje, pa tudi povišan krvni sladkor, krvni tlak, motnje v spolnosti, motnje spanja, vrtoglavica, odpor do dejavnosti in oseb, povečana agresivnost, začetni znaki izčrpanosti) in nazadnje tretja stopnja izgorevanja s fazo izčrpanosti (raven stresnih hormonov se lahko zniža, oslabljen imuno sistem, občutek neznosne izčrpanosti, težave s srcem (zbadanje, bolečine), prebavne motnje (diareja, zaprtje), obup (celo misel na samomor), izbruhi agresije ali globoka resignacija).

Izgorevanje kot tako več kot očitno (prizadene, se kaže in) poteka na različnih ravneh:

  • telesni ravni (simptomi: težave s srcem, težave s prebavili, glavobol, utrujenost, pomanjkanje spolne sle, napetost v mišicah in bolečine v hrbtu),
  • mentalni ravni (motnje koncentracije, težave pri odločanju, slabše prenašanje obremenitev, zmanjšana motivacija in zmanjšana ustvarjalnost),
  • čustveni ravni (nemir, živčnost, pesimizem, depresivna razpoloženja, občutek notranje praznine, zmanjšan občutek lastne vrednosti in pomanjkanje volje).

Sliši se nadvse resno in do neke mere močno spominja tudi na depresijo.

In kateri ljudje so za izgorelost najbolj ogroženi?

No, ne boš verjela, vendar velja, da so …

Še posebno ogrožene ženske!

Dr. med. Volker Schimedel pravi:

"Še posebej so ogrožene ženske, ki se razdajajo v poklicu in družini ali imajo v oskrbi kronično obolelega svojca, in tako pogosto prenašajo dvojne obremenitve. Pogosto tudi izčrpanosti ne povzroča zgolj količina dela, ki ga je treba opraviti, temveč celo pomanjkanje priznanja in možnost (so)odločanja."

Stroka še posebno poudarja dva načina vedenja, ki ju lahko opazimo pri mnogih ženskah z izgorelostjo, in to sta:

  • neupoštevanje lastnih potreb in meja,
  • ter nenehno žrtvovanje za druge.

In da razbijemo predsodek o tem, da izgorevajo zgolj deloholiki, le določene vrste poklica in/ali le z odgovornostjo preobremenjeni posamezniki, naj navedemo dva precej zanimiva (in zgolj na prvo žogo netipična) primera izgorevanj:

Vedno nasmejane stevardese

Ogroženost za razvoj izgorelosti najbrž ne bi pričakovali pri stevardesah, saj se vedno smehljajo in so videti zelo zadovoljne pri svojem delu.

Toda nasmešek ni vselej pristen.

Stevardese so usposobljene, da vedno ostanejo mirne in prijazne kljub veliki količini dela (ko morajo, na primer, razdeliti 200 obrokov v kratkem času) ali pri povečanem stresu (jokajoči otroci, nergaški ali prestrašeni potniki). Ko se karkoli zalomi, se ljudje najprej obrnejo nanje in neredko so stevardese tudi 'strelovod' za jezne stranke, ki se pritožujejo nad slabo hrano ali letalskimi zamudami – torej nad stvarmi, za katere niso odgovorne.

In če temu dodamo še premike ur zaradi preletov več časovnih območij, zaradi ritma letov pogosto tudi manko spanja … je mera hitro polna.

Brezposelni z izgorelostjo?

Brezposelni? Eh, boš rekla, ti pa menda res nimajo težav z izgorelostjo. Lahko spijo, kolikor dolgo hočejo, ves dan nič ne delajo in še 'vlečejo' zajetno nadomestilo od države.

Takšni so vsaj predsodki nekaterih ljudi, ki jim je bila tovrstna usoda zaenkrat še prihranjena.

V resnici pa so brezposelni praviloma ljudje, ki jih mučijo eksistenčni strahovi in ki trpijo zaradi občutkov neuspešnosti ob svojcih, zaposlenih prijateljih in znancih ter ki jih po petdeseti neuspešni prijavi na delovno mesto počasi zapušča pogum.

Skratka, ne šteje količina dela, temveč čustvena izhodišča, iz katerih opravljamo delo oziroma preživljamo čas.

Če npr. v razmerju med vložkom in izkupičkom, trudom in nagrado, negativnimi in pozitivnimi stvarmi ni prehudih odstopanj, se lahko dolga leta izjemno zavzeto in brez pregorevanj predajamo svojemu delu.

Strategije za izstop iz vrtinca

Kako si pomagati?

  • pravilna prehrana (uravnotežena in zdrava prehrana z vsemi potrebnimi vitamini in življenjsko pomembnimi minerali),
  • opuščanje raznoraznih poživil (kofein,nikotin) in sladkarij, s katerimi si zgolj na videz in hipno 'dvigujemo raven energije', v resnici in na dolgi rok pa telo zgolj ropamo še zadnjih zalog preostale energije,
  • ukvarjanje s športom (še posebno rekreacije v obliki vztrajnostnih športov (vsaj trikrat tedensko po od 30 do 40 minut) kot so hoja, nordijska hoja, tek, plavanje, kolesarjenje (tudi sobno kolo), veslanje, rolanje …),
  • delanje odmorov (optimalno nekaj minut na vsako uro), skupaj s slabo uro neprekinjenega opoldanskega odmora,
  • kvalitetno izkoriščen prosti čas in dopust za regeneracijo,
  • domače živali kot varovalke pred izgorelostjo (mačka pomirja in izžareva ravnovesje, kužek pa s svojim veseljem prav tako hitro razveseli utrujenega človeka in ga zvabi na regeneracijski sprehod do bližnjega gozda),
  • smeh je pol zdravja! Obstajajo resni znanstveni dokazi za blagodejnost humorja (v mnogih državah obstajajo celo 'smejalni klubi', ljudje po parkih vadijo celo t.i. smejalno jogo),
  • vadba tehnik sproščanja (avtogeni trening, joga, taj či, či gong, meditacija, vizualizacija …).

Bolj podrobno si lahko vse o izgorevanju naštudiraš v knjigi, ki je izšla v založbi Mettis bukvarne: Izgorelost Burnout – Ko nas delo, družina in vsakdanjik izčrpavajo, izpod peresa dr. Volker Schmiedela. V prvem delu knjige se avtor posveti temu, kaj izgorelost sploh je in nje vzrokom, v drugem delu pa poda celostno pot izhoda iz izgorelosti. Pri tem so pomembni trije koraki: samotestiranje v obliki vprašalnika, preiskave, ki naj jih opravi osebni zdravnik, in različne strategije (nekaj njih smo na kratko našteli na koncu tokratnega prispevka).

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri