Vabljeni na piknik, kjer bomo čisto nov in poseben kruh združili s pisanimi darovi, ki smo jih našli na travniku.
Kruh je že od vekomaj simbol obilja. Pa naj tako tudi ostane. Tako malo namreč potrebujemo, da si pričaramo obilje. Ljudje radi nergamo, da nimamo tega in onega, da je vse predrago, da si ne moramo privoščiti zdrave hrane... Hkrati pa imamo v Slovenijo srečo, da imamo toliko narave, ki nam nesebično ponuja ničkoliko dobrot. In to za 0 eurov in z delovnim časom 24 ur na dan. Vse kar zahteva od nas je, da jo opazimo.
V Pekarni Grosuplje pa so to pomlad izdelali nov hud kruh iz polnozrnate pirine moke. Bela štruca je sedaj že res čisto »out«. In ne, pira ni zgolj še ena novodobna marketinška potegavščina, temveč je starodavno žito, ki so ga pridelovali že tisočletja (približno 10 tisoč let, pravijo). Prav tako pa ne gre za običajen pirin kruh, sliši namreč na ime pirin skorjavc. Ima torej popokano skorjo, kar naredijo s posebno recepturo in daljšim postopkom pečenja, zaradi katerega skorja popoka in izgleda kot hlebec, ki so ga pekle naše none.
Našim prednikom je že sam kos kruha predstavljal dovoljšne obilje, ki so ga običajno ponudili gostom zgolj s soljo. Niso ga jedli vsak dan. Moj oče mi večkrat pravi, kako si je v mladosti s prvim denarjem kupil žemljo in jo jedel celo pot do šole, to veselje si je zapomnil za celo življenje. Danes pa le brezbrižno trpamo vase...
... In živimo v izobilju. V supermarketih lahko kupimo praktično vse. A sama sem se hotela vrnit korak nazaj (ali naprej), kakorkoli, stran od trgovin in nazaj k naravi. Hlebec pirinega skorjavca sem zato raje ponudila s praktično celim travnikom ;). Zakaj pa ne?
Pravijo, da rastline, ki rastejo na nekem področju ponujajo vse, kar ljudje na tistem področju potrebujejo. Ne potrebujemo eksotike (še posebej ne spomladi) iz drugega konca sveta, ki prepotuje »bogsigavedi« koliko kilometrov – kar ni le potrata energije, ampak tudi hrana izgubi marsikatero hranilo, saj gre čez procese skladiščenja, potovanja itd. Seveda si jo je super privoščit, da ne bo kdo mislil, da ne jem banan, kakava in ostalih živil, ki niso zrastla na sončni strani alp. A vendar ni potrebno zanemarjati darov, ki jih imamo v Sloveniji. Kaj vse sem nabrala na travniku?
Regrat, čemaž, koprive, regačico, marjetice... Vse lahko uživamo surovo, le koprive in regačico je bolje, če malo podušimo pri pripravi. Možnosti je ogromno.
Sama sem na pirin skorjavc namazala domač sončnično-čemažev namaz:
- 1 ½ lončka (namočenih vsaj 12 ur) sončničnih semen
- 1/3 – ½ lončka hladno stiskanega sončničnega olja (lahko tudi sezamovo ali olivno, odvisno od okusa)
- 1 čajna žlička himalajske soli
- 1 čajna žlička limoninega soka
- šop svežega čemaža
Vse skupaj zmiksamo v multipraktiku in ta-da!
Imamo obilje okrog sebe, na krožniku (in v želodčku), sonček in tople temperature, družbo štirinožnih prijateljev... Vse za radostno uživanje v pomladi! Naj se piknik prične.
Če ne utegnete priti oziroma pripraviti piknika, boste pa zagotovo lahko prišli v petek,15.4. med 9.00 in 17.00 na degustacijo piringa skorjavca v Hipermarket Mercator Šiška, morda se srečamo!
Fotografije in tekst: Ana Vehovar
