Spustila sem tja, kamor se ne bi smela

[Marija]

Zdravo. Moja zgodba je.. zakomplicirana - če uporabim najmilejšo besedo. Pišem pa v bistvu zato, ker imam občutek da se moram nekomu izpovedati. Sem namreč precej izgubljena, počutim se kot da me pol manjka in sploh ne morem normalno funkcionirati skozi dan. Ne jem, ne spim, ostal mi je le obris tega kar sem bila.

Zgodba se je začela poleti, ko sem čisto po naključju spoznala enega mladeniča. Verjetno mi ni treba reči, da sem imela po parih urah občutek kot da ga poznam že celo življenje. Taka čustva me niso še nikoli prevzela, niti jih ne znam opisati. Mogoče najboljši opis je da najdeš svojo boljšo polovico, tako kot gledaš v tistih butastih ljubezenskih filmih. Ampak to je kar naenkrat realnost in vse razumeš.

Jaz sem bila takrat še v dolgoletni vezi, tako da ko mi je poskušal pisat sem ga takoj zatrla in po tistem dnevu ni bilo več glasu in konakta. No v tej dolgoletni vezi nama je šlo z bivšim slabo, tako da se je razhod kar dolgo pripravljal ne glede na potek dogodkov. V tej prejšnji zvezi so se mi dogajala hude stvari, razočaranje za razočaranjem. Od laži, večkratnega varanja (tudi z mojimi "kolegicami"), manipulacije,... res ni da ni.
Vse sem vedno odpustila in si zatiskala oči, ampak jeseni je pa tudi meni počilo in sem se nehala trudit, tako da sva šla narazen.

V tistem sem rekla da nikoli nočem več take zveze in takšnega človeka ob sebi. Varanja nikoli nisem podpirala, še več, prav preziram ljudi ki varajo in ne znajo biti zvesti. Sama tega nikoli nisem počela, ne čustveno ne fizično, rajši sem šla narazen kot pa da bi partnerja tako ponižala.

No, ko sva s tem bivšim šla narazen sem kar dobro prebolevala, saj mi je bilo že nekaj časa prej jasno kaj bo in sem se kar malo psihično pripravila na razhod. Ni bilo prav hudo. Ampak ko smo bili pa en dan zunaj, se pa jaz spomnim na tega fanta, ki sem ga spoznala poleti. Pomislila sem že vmes kar precejkrat nanj, ampak se nisem hotela v nič spuščati ker nisem bila samska. Sedaj pa sem bila in sem se mu odločila pisati. Po mojem prvem sporočilu so smsi začeli kar deževati, pogovarjala sva se 24/7 vsako minuto, ni bilo dneva ko se nebi slišala. Kot da bi se dva znanca spet našla po 15 letih in začela spet točno tam kjer sta končala, kot da se vmes ne bi nič zgodilo.
No ampak je bila pa ena ovira, za katero mi je takoj povedal, mislim da celo takoj naslednji dan prvega sporočila. Imel je punco in pričakuje otroka. Sicer je bilo na začetku veliko enega jamranja, kako je hotel že stran pa je popustil, kako jima ne gre itd. itd. Samo jaz sem vse jemala z rezervo, ker vem kako sem jaz pojamrala v prejšnji zvezi sem pa tja ko sem imela kakšen res slab dan. No debatirala sva o sto in eni stvari, res vse kar se človek zamisli.. Bilo je en kup enih obljub, pa kako se bova dobila in kam šla in tako naprej. Jaz sem imela vse to bolj za hec, ker sem hotela biti malo sama in ne skakati iz ene zveze v drugo, bilo mi je malo dolgčas in fino se mi je zdelo da mi nekdo na dušo piha. Mislila sem si saj si samska, počni kar hočeš.
No in sva se dobila. Pa mogoče sedaj, ko nazaj razmišljam bi morala takoj ko sem zvedela za punco vse prekinit, in ne vem zakaj nisem ker me sedaj tepe. Ko sva se prvič spet videla je bila taka kemija in napetost v zraku, da sploh ne znam opisati. Mislim vleklo me je k njemu kot na magnet, tako da sem se res s težavo nazaj držala da mu nisem kar v obraz skočila. Še nikoli se nisem tako počutila, ne znam opisati občutkov, to je bilo res nekaj neverjetnega kaj je iz mene naredila samo njegova bližina.
No in potem spet smsi in dobivanje. Jaz sem na nosečo punco kar malo pozabila, on je ni več nič omenjal, tako da sem misli malo nehote zatrla. Dobivati sva se začela kar redno, vsaj 2x na teden, brez kakšnega skrivanja ali česarkoli, pisala sva si pa itak še vedno non-stop. Najprej sva se zunaj dobivala in sva šla na pijačo ipd, potem sva enkrat malo zabluzila in od tistega poljuba je šlo vse samo še navzdol (ali gor?)...
Potem sem ga pa enkrat povabila k sebi domov, sicer za par ur ampak meni to ni bilo važno, zaradi mene če bi prišel za 5min bi mi bilo dovolj.
Pa je prišel še enkrat, in še in še. In preden sva sploh seksala je minilo precej časa, večkrat je prišel tudi samo malo se pogovarjat, gledat film ipd. Včasih je šel domov pogrižen po vratu (nehote, nisem najstnik ki bi to nalašč počel), ampak v navalu strasti sem bila včasih mogoče malo groba. In za vsako tako stvar je imel zanjo razlog in izgovor zakaj ima na vratu "ugriz" modrico. Ona je pa očitno vse verjela, ne vem??
On je imel tako službo da si je lahko urnike malo zmišljeval, tako da je lahko brez večjih problemov prespal ali pa bil pri meni tudi cele dneve.

No in potem je spoznal mojo družino. Spoznal je moje kolege. Tudi družili smo se, šli na pijačo, v kino itd. Kot da bi bila midva enostavno dejansko skupaj in nebi bilo enega velikega motečega elementa zraven. Večina kolegov je vedela za situacijo, tako da so ga včasih malo postrani gledali, ampak sicer se je pa z vsemi zelo ujel.

No potem se je pa začelo da me ima rad, pa kako zelo me ima rad. Kako se vidi v prihodnosti z mano, da bo sedaj šel stran od punce. Kam bova midva vse šla, neomejeno planov za poleti, kje bova na morju, kaj bo kupil in tako naprej, seznam je zelo dolg.
Jaz sem se, moram priznati, do takrat nanj tudi že malo navezala, tako da sem besede požirala kot nevem kaj, pomoje bi mi lahko rekel da bo luno kupil pa bi verjela. In sem ga tudi jaz že imela rada, priznam. Zaljubljena sem bila zelo, navezana kar precej, predvsem sem imela pa res občutek da je on tisti manjkajoči del ki ga kao vsi iščemo. Nehote, nikoli si nisem mislila da bo prišlo tako daleč ampak je, in sem se čutila ujeto. Stran nisem hotela ker mi je bilo noro, ostati pa tudi ne, ker sem sama sebe zavestno trpinčila. In sem z vso silo pritisnila nanj da sedaj se naj pa odloči. Sam sebi je postavil ultimat, ki je bil kakšne 6 tednov od tega ko sem mu jaz zagrozila. Jaz sem sprejela in zadeva je bila zaključena. V teh šestih tednih sem mi je mogoče 2-3x malo odprlo in sem ga malo "potipala" kako kaže da sva se malo pregovarjala, ostalo nisem omenila niti enkrat. V bistvu sem se jaz bolj razpizdila, on me je pa miril da bo vse vredu in da bo kmalu moj itd itd.
No in 6 tednov je seveda minilo. Sem ga vprašala kako kaže, in pravi da ni mogel zdaj it, ker je ona bila v bolnici vmes, pa sedaj je doma in mora nekaj jemati, in tako naprej. V glavnem izgovori. Je pa kazal kot da mu je resnično zelo hudo. Nekako se mi je zdelo po očeh, jokal je, skratka res mu je bilo težko ali pa samo dobro igra. Ok rečem, bodi vesel da ti sploh dajem možnost razlage in da te nisem zabrisala skozi vrata prvo sekundo ko si rekel da nisi šel stran. Potem sem iz njega zvlekla še malo informacij prebrala sem smse s to punco, kjer sem ugotovila da tudi mene v bistvu malo nateguje, oziroma ni vse čisto tako res kot je on govoril. To mi je dalo blazno rdečo zastavo, ampak sem rekla v redu, mogoče res noče sedaj na koncu stresirat da ne bi bilo z otrokom kaj narobe...
Pravi kaj sedaj. Tokrat sem mu pa jaz postavila ultimat. In je bil en teden. Pride on po enem tednu k meni oziroma malo prej. Pri meni je pa ostal tudi čez noč in potem šel drugo dopoldne. In se ga po malem tipala. Da imamo za vikend rojstni dan pri enem kolegu, in da upam da bo tukaj (do sedaj vikenda ni še bil nobenega tu). Pa da bi v nedeljo lahko nekam šla itd. In ni v nobenem primeru rekel ne, oziroma da bi mi dal vedet da itak spet ne bo nič. Zvečer je pa tako romantično gesto naredil ki je še v življenju nisem doživela.
No greva naslednje dopoldne na kavo in takrat je pa dejansko bil en teden. In mu rečem da če se zaveda, da stojim za tem kar sem rekla. To je, da se najine poti končajo če ne naredi tega kar mi je obljubil. In začne mutit spet. Kako ni mogel ker una čez par tednov ali kmalu rodi. Pa da je spet nekaj bilo. Pa uno in tretje. Na koncu se mi ga sploh ni dalo več poslušat, postala sem res hladna in v bistvu mi je šel blazno na živce ker je bil sploh tam. In sem ga na miren način odslovila. Bilo mi je hudo, on je spet jokal kot dež, ampak me je pripeljal do tega, da sem na pol živčna razvalina, vsa sem pasivna in ne premorem več čustev ne za jok, ne za jezo.
Sovražim se ker sem se spustila v to, čeprav sem tako početje vedno prezirala. Da sem si dovolila biti tista druga, čeprav sem kar slutila da itak ne bo šel stran.
Jezna sem, ker mi srce in pamet vleče na dva konca. S srcem sem pri njem, pamet pa mi pravi beži čim dlje stran.

Sedaj mi piše, kako mu je žal, kako me ni hotel prizadet, kako je hotel na miren način vse rešit, da nikogar ni hotel prizadet itd. kako še vedno misli it stran in začeti preostanek življenja z mano. Jaz sem pa razdvojena in sploh ne vem kaj naj naredim.
Ali naj mu spet slepo verjamem in se mogoče nasmehne sreča pa bova enkrat dejansko lahko skupaj uresničevala vse plane, ali pa naj grem stran in tvegam da izgubim eno tisto stvar ki jo mogoče lahko nikoli več ne čutim pri nikomer in več ne najdem. Težko se mi je ločit od tiste velike ljubezni, ki jo lahko mogoče z njim imam.

[Mishela]

pa si prepričana, da te ne bi motilo, da ima otroka z drugo? verjetno bo vsaj do njegovega 18.leta plačeval zanj, če ne že kaj druga

[saarijarvi]

Pravi ti bodi.

[Ananhas]

Strast ti lahko zamegli razum a vsak slej ko prej pade na realna tla. In to doživljaš sedaj...
Mislim, da obe lepo vrti okoli prsta. In ve, da boš šla težko stran, zato mu ni treba sprejet nobene drastične odločitve. In vseskozi pišeš, da ne podpiraš varanja, da nisi taka oseba, da si nikoli ne bi mislila itd. ampak ravno to počneš...
Kaj naj ti drugega rečemo?

Velikokrat pa drži tole "kakor si ga dobila, tako ga boš zgubila". V razmislek.

[Sarissima]

TL; DR, ampak če saarijarvi pravi da ti je prav, potem bo verjetno držalo.

Pustite zasedene moške pri miru (za vaše lastno dobro).

[slovenc79]

no, zaradi tega se mi zdi blesavo sledit nekim metuljčkom in iskricam, ampak se odločit po pameti in morali, s kom se boš sploh spuščal v nek odnos.. "kar zgodilo se je.." ne, se ni. da se preprečiti take bedarije, ampak mora biti integriteta. tip ki pričakuje otroka? adijo, prijatelja pa nič več, ali pa še to ne, če si ne znaš mej postavit. praviš da se ti varanje gnusi, zdaj si pa sama del varanja.. prekršiš svoje načelo, ki ti ga zdrava pamet narekuje, zaradi nekega sanjarjenja itd..

v bistvu mi je prav žalostno, kako pogosto vidim da se punce same spravijo v tako komplicirane situacije. sej ja veste kako se take zgodbe končajo, pa kok trpljenja je vedno v tem, psihičnega, včasih celo fizičnega.

kaj zdaj.. najbolje da se mal po pameti ravnaš, mu poveš da je konec in adijo. čustva bojo problem, ampak treba jih je zatirat, ker te samo v probleme spravijo, če se jim brez pameti prepustiš.
če bo ostala skupaj, če bi pustil punco/ženo z otrokom.. kakšno mnenje imaš o takih moških? pa tebe bi se tudi prej al slej naveličal in kakšno drugo..

[Ananhas]

V tej prejšnji zvezi so se mi dogajala hude stvari, razočaranje za razočaranjem. Od laži, večkratnega varanja (tudi z mojimi "kolegicami"), manipulacije,... res ni da ni.
Vse sem vedno odpustila in si zatiskala oči, ampak jeseni je pa tudi meni počilo in sem se nehala trudit, tako da sva šla narazen.

V tistem sem rekla da nikoli nočem več take zveze in takšnega človeka ob sebi. Varanja nikoli nisem podpirala, še več, prav preziram ljudi ki varajo in ne znajo biti zvesti. Sama tega nikoli nisem počela, ne čustveno ne fizično, rajši sem šla narazen kot pa da bi partnerja tako ponižala.

Tole je zanimivo...Bila si žrtev varanja v prejšnji zvezi in se tudi počutiš kot žrtev. V isti sapi praviš, da ne želiš več takšnega človeka ob sebi in, da preziraš ljudi ki varajo.
Torej, ga preziraš?
V razmerju si z osebo, ki svoji noseči punci počne to kar je tebi bivši, si čisto zavestno del tega trikotnika, ob vsem tem pa celo načrtuješ in upaš na prihodnost z njim, takim človekom.

[floribunda]

enim te španske telenovele malce preveč zameglijo razum.

naredi uslugo vsem trem in ga pusti pri miru.

[Exit]

Jozor marija, boga njegova punca in otrok. Upam, da nikoli ne zve. Ti pa lej, zavedaš se, da ti je strast zameglila um, zavedaš se realnega stanja. sam BEJŽ od tega kretena. Mater ej, eni tipi so pa tut.... mal pomisl o tem kaka oseba bi loh varala svojo nosečo partnerco, pa ti bo zagabu. fuj. da ga ni sram.

[donna.]

Evo, nikoli ne reci nikoli. Toliko si bila pametna po koncu zveze o varanju in evo, zdej si ti ta.. Js v bistvu razumem oz. sočustvujem z vsemi tremi (tudi z nosečo punco, ki se ji nič ne sanja), ampak ok se bom osredotočila samo na vaju 2..
Tebe je pač zaneslo, iz samskosti in tu pa tam dobivanja lej kam si zabredla. Ampak se mi ne smiliš, ker gledaš samo nase in ne vidiš širše slike, briga te, ali bo ta otrok odraščal z očetom ali brez oz v ločeni družini itd. Tebe brigaš samo to, da ga imaš zase, pa vedi, da samo tvoj ne bo nikoli. Vedno bo v življenju ona - mati njegovega otroka. Že to, da si se spustila v zvezo s tipom, ki ima otroka na poti je big no no, a zdej da se boš še tako obnašala in se delala žrtev.. Postavi se v njegovo kože, sej ne, da sočustvujem z njim, SPLOH NE!, ampak sigurno mu res ni lahko. Očitno je, da v zvezi z nosečo punco mu ni neki štimalo oz so imeli neke probleme, pol je še zanosila in se s tem nekako zavezal.. In itak, kdaj je pravi čas za pustit nosečo žensko? Nikoli..Itak je z vsakim mesecem težje pustit. Kaj si sploh pričakovala, kdaj da jo bo zapustil? V 9. mesecu? Ko se otrok rodi? Pravega časa ne bo nikoli! Po drugi strani pa se je zaljubil vate, shit happens.. Ampak tega, kot pametna človeka ne bi smela dopustit, že v samem štartu.

Tako da ja, shit happens, zvonit po toči je prepozno, pojedla boš to kar si si skuhala. On bo ostal vsaj še nekaj časa z njo, to ti garantiram. In ti boš izvisela.. Mogoče se boste po x letih spet našli, ne vem..

Sori za tak post, zveni grozno, ampak je resnica, ki jo moreš slišat.. tough love!

[littlebird_18]

Mislim, prvo kot prvo, je tip res kreten, ki neve kaj bi v življenju, mislm, nategvou je in tebe, šo bolj pa njo, ki je nosila tud njegovega otroka.
Okej sej po eni stari te razumem, po eni smotani zvezi, ko je slo vse narobe, se pokaže tip, ki noro oblavda pihanje na dušo in hitro priletiš z glavo med oblake.
Tko, da mislim, če že dec nezna bit taprau, naj bo usaj fotr tko kokr se zagre!!
Ne se mu pustit manipulirat, resno!!