Družina in problemi

[kierary]

Pozdravljeni!

Imam nekoliko nenavadno težavo, vendar dvomim, da sem edina. Stara sem 21 let in sem v zvezi s fantom že 5 let. Moram reči, da je zelo vredu fant in skrbi, da mi nikoli ničesar ne primanjkuje. On je star 28 let in je študij že zaključil, zato sedaj išče različne možnosti zaposlitve. Ima tudi enak pogled na svet kakor jaz. To je vse O.K. Težava se pojavi pri meni doma. V spodnjem delu hiše si namreč urejava stanovanje, sestra in brat sta se že odselila. Jaz pa imam željo ostati doma, ker mi je všeč. V to mi je po nekaj časa uspelo prepričati tudi fanta in sedaj potekajo razna dela, da bi se lahko do novega leta preselil k meni. Problem pa je, da ga moji domači ne marajo, ker ruši njihova "zahojena" mnenja o svetu. Moji starši so namreč prepirčani in tudi tako navajeni, da je delo edino, za kar je človek ustvarjen na tem svetu. Človek mora zjutraj vstati in delati in skoraj da ne nesrečen umreti. Tudi sama sem popolnoma drugačnega mnenja, kakor moji starši. Fant trenutno nima službe (pred kratkim je eno opustil) in sedaj je vse narobe. Da je len, nesposoben itd. Tudi meni vedno bolj vnaprej mečejo, da mi plačujejo fax, da bopm enkrat nekaj postala in da mi ne plačujeta zato, da bi bila lena in nesposobna kakor on. Pri tem moram poudariti tudi to, da se ukvarja s svojim podjetjem in ga želi čim bolj uveljaviti, da bo uspešno. Trudi se na več področjih. Ker pa me doma vedno bolj in bolj žalostijo s svojimi izjavami. Sicer sem že ugotovila, da nazaj govoriti se jima ne da, saj ne razumeta ničesar.

Zanima me, kaj narediti v tem primeru. Izgubljam namreč voljo, da bi stanovanje sploh dokončala, če bom morala ju celo življenje imeti vsak dan na dlani in ju poslušati kaj vse moram narediti in kaj ne smem delati in kam ne smem iti itd. Prav tako nočem, da bi mojega fanta gledala vsak dan grdo, pa če bi imel službo ali ne. Če rečem, da bom šla živet drugam pa to razumeta kot grožnjo. Tako sploh ne vem kaj storiti. Ne vem ne s kom se pogovoriti, kajti starši ne razumejo in nočejo razumeti in sprejeti mojega mnenja. Fant pa vztraja na svojem in se jima noče podretiti, kar se mi zdi ednio pravilno. Vendar je težava, ker pri tem med seboj trčita dva popolnoma drugačna svetova in vedno bolj lezem v žalost. Da se razumemo, fanta ne želim zapustiti, V stanovanje pa je tudi že vloženo kar veliko denarja.

Kaj naj storim?

[MarijaNana]

1. Če se tvoj fant ne preživlja sam, hkrati je pa pustil službo (ne vem, nisi napisala od česa živi) in (tudi tega podatka nisi navedla) živi pri svojih starših, povsem razumem tvoje starše in njihovo mnenje o njem. Če se sam preživlja in živi na svojem, povsem razumem njega, da noče it živet k tvojim.

2. Zdiš se mi otročja in nezrela. Doma bi rada ostala zato, ker ti je tam udobno in si tega navajena. Starši te financirajo - kdo financira prenovo stanovanja? S čigavim denarjem se opravljajo ta dela na stanovanju? Če ti starši plačujejo študij, očitno ne gre s tvojega računa ... Mislim, da je to, da bi ostala doma totalno zgrešeno in da boš s tem zagrenila življenje sebi, svojemu fantu in staršem.

3. Če bi bila na mestu tvojega fanta, bi te pustila. Prisilit nekoga, da se preseli (domnevno ''za vedno'') v tako okolje je meni osebno naravnost nedopustno. In zakaj? Da bo tebi 'udobno'? Ti si še otrok, deluješ mi tudi blazno razvajena, on je pa odrasel človek, ki bi moral znat stat za svojimi načeli. Ampak če dobro pomislim ... star je bil 23 let, ko je začel hodit z 16 letnim otrokom ... mja, če še enkrat premislim se mi zdi, da so edini, ki imajo v tem slučaju kaj zdrave pameti tvoji starši ...

P.S.: Ne morem mimo tega, da razmišljam o tem, da imam fanta, ki je star 24 let. Če si poskušam predstavljat, da bi pri 23. letih hodil z enim otročkom z začetka SŠ me kar zvije. Ofak.

[hayley]

Starši ti najverjetneje želijo samo najboljše tako da mogoče, bi pomagalo da jim skušaš čim bolj pokazati,da si odgovorna oseba,npr; da skušaš čim več finančno prispevati,jim pomagaš doma,si pridna na faxu,delaš obenem,(če ti časovno znese s faxom),se ne kregaš,se pogovarjaš z njimi in jih poskušaš razumet... S fantom bi se pa morala temeljito pogovorit,če se že nista,ali se res oba strinjata, da živita pri tvojih.. Si pa predstavljam, da je težko, pri takšnih prepričanjih kot jih imata tvoja starša..najverjetneje nek kompromis bi blo potrebno naredit med vsemi.
Glede let pa sama nimam nobenih predsodkov, ker fantje so pa večinoma tako zelo zreli pri 23,24 napram puncam . sama sem tud mela eno tako starostno razliko,samo da sm bila ravno polnoletna ko sva začela..

[MarijaNana]

^^ Ja glej ne vem, moj fant je pri 23. vpisal absolventa na magistrskem študiju (eno leto je v OŠ preskočil), delal je, večino denarja sam zaslužil, skupaj sva živela že več let v samostojnem gospodinjstvu in absolutno ni bil v nobenem oziru nezrel ... in meni je to normalno. Človek, ki pri 23 letih lahko dejta punčko pri 16. letih, ki ne sme naročit piva, mi je - oprosti - malo creepy.

In kar se tiče ostalega: če se fant nenehno krega z njenimi starši, če je pustil službo in ga - bog ne daj - celo še njegovi podpirajo, mi je totalno jasno, da se staršem zdi ''luzer'' in da ne bi radi takega človeka pod svojo streho. In dokler oni vse financirajo, je to ''njihova'' streha. Fak, meni je bilo na faksu bedno vzet denar za najemnino od mami, pa sem skoz redno delala, ampak da bi meni in mojemu faking 7 let starejšemu dedcu nekdo gradil stanovanje, pa da bi potem da dedec še sikal na moje starše in da bi JAZ sikala na njih. WTF?

Ja itak, da mislijo, da je luzer in v bistvu precej tako zveni, kot da je res. Če ne zaradi drugega zato, ker se je pustil prepričat, da bo živel pri neki frfljici in njenih starih, ki jih vse od riti odnašajo.

Ampak ja ... jaz sem malo ''čudna''. Pri 25. letih in z opravljenim magisterijem bi raje šla ceste pometat, kot pa s tastarimi živet, pa da mi vi vili z jezerom in bazenom živijo. Da bi pa nekdo drug sfinanciral moje stanovanje in da bi nekoga cuzala za denar pa še pričakovala, da bo ful navdušen, da mu v bajto vlečem nekega tipa, ki pri 28. očitno ne skrbi sam zase pa ... uau ... to mi je nepojmljivo.

[lollypop-@]

Res bi bilo dobro premisliti in se resnično "usest dol" in se pomenit o tem, kje bi živela. Se mi zdi trenutna situacija najslabša možna, ker ima vsak svoj pogled in svoje mnenje, ki ga bo (po mojem mnenju) vsak od vas težko spremenil. In čez čas, se bodo odnosi samo še poslabšali, kar pa bi bilo škoda.
Kaj pa če dokončate stanovanje in ga date v najem? (v primeru da se tvoji starši strinjajo). Drugače pa ne glede na denar, se mi zdi duševni mir pomembnejši. Če bi bila že v okolici tvojega doma (in ne točno pri vas doma) bi bilo po mojem mnenju boljše.

[haley]

Ne razumem ljudi, ki želijo kljub temu, da se kregajo s starši naredit stanovanje doma. Potem pa čez par let vsi jokcajo kako se ne razumejo, da so nevzdržne razmere itd.
Takoj greš na svoje živet in imaš svoj mir!

Pa tudi mene zanima s čigavim denarjem si urejata stanovanje?

[kierary]

Ja, stanovanje si urejava s svojim denarjem. Četrt mojega in trčetrt njegovega. Službo je pusti slabih 14 dni nazaj, ker je bil šef nevzdržen in mu grozil, čeprav je sam opravljal vse delo. Denarja ima dovolj, ker ga je "našparal" že prej. Strinjam se, da sem bila pri 16 letnih še otrok in pubertetnica. S tem, da sem morala pri 12 letih odrasti, ker smo imeli tragično nesrečo v družini. Pri mojih 21 letih pa se moram znati preživljati tudi sama. Starši so financirali šolanje vseh mojih bratov in sestre do konca, pa so imeli v času študija prav tako že partnerje. Tako, da se mi pri tem ne zdi sporno, da bi mogoče pomagali tudi meni.

Ampak, ker sem v vaših odogovrih videla, da ima dejansko vsak človek svoja prepičanja, sem ugotovila, kakor že tako ali tako, tudi v realnem življenju, da se na mnenja ljudi ne moreš več upirati, vendar moraš živeti sam. Razumem, da je težko razbrati in pravilno razumeti različne situacije.

Hvala vam za vaša mnenja.

[s0nckic4]

avtorica, čeprav se strinjam s tabo in tvojim dragim, sem mnenja, da dokler te starši podpirajo jim boš težko kaj kontrirala. Pač so primer konzervativne miselnosti. Meni se zdi super, da je tvoj pustil službo, ki ga ne osrečuje in da se je odločil uspeti s svojim podjetjem. Kdaj si pa lahko človek privošči takšno tveganje če ne dokler je brez otrok in hipoteke nad glavo. Pa kaj če ga živijo starši, eni starši razumejo da podjetje na začetku ne prinaša dobička in na tako preživljanje gledajo kot na naložbo. Pri enih je pa treba čimprej na šiht, ni važn kak, pa trpet če ni ok pa stisnit zobe in trpet. bogi folk s takimi starši in tako miselnostjo.

da ne bluzim, moj predlog rešitve problema: dokler ti tvoja dva plačujeta študij boš verjetno morala plesati kot onadva igrata. ne vlagaj preveč v stanovanje, uredi poceni in toliko da bo vzdržno. najprej testiraj kako se bodo odnosi razvijali. Izpopolnjujeta lahko še vedno kasneje, če bo ok.

[hayley]

^^ meni se zdi tole super nasvet,sem tudi sama takšnega mišljenja. Fajn da se je pojavil še nekdo, ki vidi stvari tudi z drugačnega zornega kota.

[MarijaNana]

Ehem. Njen fant noče živet z njenimi starši. Nenehno se prepirajo. Meni se zdi to najbolj mogoče egoistična poteza - silit nekoga, da živi nekje, kjer mu ne ustreza živet ... in sploh z nekom, od kogar je odvisen. In pazi: silit nekoga, da daje 75% svojega lastnega denarja v tako naložbo?! Ja no ... moraš bit pa tudi malo čez les, da dejansko vlagaš na ta način, to je pa tudi res ....

Kar se pa tiče odnašanja riti (s0nckic4): Se pravi lahko vsak, ki se mu zdi, da bi bila recimo še ena stojnica s hotdogi super poslovna ideja, razvija svoj brilijanten načrt za tako stojnico in ga pri tem nekdo drug preživlja? Kako dolgo pa? In kaj se zgodi s takim razvajenim, lenim, nesposobnim osebkom, če mu nenadno umreta oba starša? A bi naj še država potem razumela njegovo nesposobnost in mu, ko porabi vso dediščino, plačevala neko premijo, da bo lahko še naprej sanjal o svojem ''podjetju''? Meni je to absolutno nepojmljivo in se mi zdi srhljivo pomislit, da živim v svetu, kjer so ljudje dovolj egocentrični, da jim je okej, če jih celo življenje nekdo drug podpira, med tem ko se oni ''iščejo''. Kdor si sam ne zna zaslužit za preživetje in sam uresničit svojih sanj, ne more bit kdo ve kako sposoben. In ne - ne pravim, da bi moral vztrajat v službi, v kateri je bil nesrečen, bi si pa moral vsak, preden pusti službo, najt drug LASTEN vir dohodkov, hkrati pa razvijat svoje ideje in jih poskusit uresničit, ko bi dejansko imel denar za to ... ker sorry, če ti mami financira podjetje, je to mamino in ne tvoje podjetje. Se pravi, da če je to ''naložba'', potem imajo starši pravico do celotnega zaslužka podjetja, tebi pa lepo nakazujejo plačo ... fak, to je totalno bizarno.

[hayley]

Ma ja no si ti malo zapretiravala vse skupi se meni zdi. Tudi ni nikjer napisala,da fant prav izrecno noče živet poleg njenih domačih, niti da ga sili v ta 75% vložek. Predvsem to zadnje zelo dvomim, meni se to ne zdi nič takega,da če je fant starejši in je že imel nekaj časa službo/stalen prihodek, da pač vloži več kot ona.

v kateri je bil nesrečen, bi si pa moral vsak, preden pusti službo, najt drug LASTEN vir dohodkov, hkrati pa razvijat svoje ideje in jih poskusit uresničit, ko bi dejansko imel denar za to ... ker sorry, če ti mami financira podjetje, je to mamino in ne tvoje podjetje. Se pravi, da če je to ''naložba'', potem imajo starši pravico do celotnega zaslužka podjetja, tebi pa lepo nakazujejo plačo ... fak, to je totalno bizarno.

To je pa tako v večini primerov malo preveč idealno razmišljanje, ker podjetje pobere veliko več časa in živcev kot si nekdo, ki ni ravno v tem zamišlja, običajno se je treba kar na eno stvar osredotočit.. Saj poanta podjetništva je pa ravno tveganje. Lastnik je stvaritelj ideje,ostali so kvečjemu sponzorji,delni solastniki..

[kierary]

Da ne bo pomote. Fant si želi živeti z menoj, pa tudi pri meni. Vendar si želi, da bi bili odnosi med njim, mano in mojimi starši malo boljši. Poleg tega ga niti malo ne finacirajo njegovi starši.Za enkrat še živi doma, vendar plačuje svoje stroške. Zato si tudi želi, da bi imel svoje stanovanje, stroške bo še vseeno potrebno plačevati. Če pa se pod besedo "podjete" razume stojnico s Hot Dogi, pa menim, da nekateri nimate razčiščenih pojmov.

MarijaNana, spoštuje tvoje mnenej, vendar po nekaterih delih tvojih sporočil, se me zdi, da si najboljša in veš vse, točno tako kot moji starši. Pa če te že zanima. Tudi moj ima že tri leti naziv magistra, pa to še ne pomeni, da je to razlog, da bo dobil in imel super službo. Vsak podjetnik, ki začne z nečim novim, začne na dnu (razen če nima bogatega očka) in počasi se potem tudi kam pride. Iz danes na jutri pa ni nikoli nič.

Hvala za podporo vsem ostalim. Vendar, kako sem rekla, ugotovila sem, da mora človek popolnoma sam sprejemati svoje odločitve, pa čeprav je včasih težko in ne najdeš prave rešitve.

[Ash.]

MarijaNana, kaj ti si plačana, da na forumu takšne oslarije pišeš? Praktično ne morem verjeti, da nekdo razmišlja tako obsojajoče in iz vsakega stavka, ki ga je napisala avtorica teme, izvleče neke svoje zaključke, obtožbe, ki nimajo nikakršne podlage.

Toliko bedarij, kot jih ti napišeš v enem postu ... neverjetno, res.

Ona je napisala, da bi ostala doma, ker ji je tam všeč. Od kje potem tebi zaključek, da je nezrela in da itak hoče biti doma samo zato, da ji bodo starši rit podpirali? Nekaterim je všeč doma, nekateri hočejo takoj živeti na svojem, stran od staršev. Vsakemu svoje. Ne vem pa, kaj ima to povezave z nezrelostjo, če sama vlagata v stanovanje.

Od kje si povlekla to neumnost, da je ona njega silila, naj se preseli k njunim staršem? Ona je samo napisala, da ga je prepričala. Jaz to razumem tako, da sta dolgo časa premišljevala in se pogovarjala o različnih možnostih in na koncu je on privolil v to, da bo živel pri njih. To pa nikakor ne pomeni, da je ona koga silila. Pišeš najmanj tako, kot da je posegla v njegove osnovne človekove pravice in s takšno hudobno žensko mora takoj prekiniti razmerje, ane? .

Pa smo potem že pri tvoji ''pravljični'' zvezi in navajanju nekih povsem nerelavantnih podatkov, kako je tvoj fant preskočil en razred v osnovni šoli. Hmm ... who gives a s**** about that?

Potem spet en kup obsojanja, kako se fant ves čas krega z njimi, da je nehvaležen, da jima itak oni v vsem rit podpirajo ... ne morem verjeti, da je nekdo tako omejen in dela neke zaključke pa pojma nima o situaciji.

No daj si še malo napumpaj ego, kako si brihtna, da imaš pri 25ih magisterij. Wow no, to pa je danes res velik velik dosežek.

Kierary, ne oziraj se na takšne komentarje, kot jih je pisala MarijaNana. Ker se že iz njenih postov bere negativizem, nezadovoljstvo z lastnim življenjem. Nekdo, ki je pameten in ve, da je nekaj dosegel v življenju, nima potrebe po tem, da si pumpa ego s podatki, kako je njen fant magistriral pri 23. letih itd. Pa toliko za v razmislek: danes je lahko že ena stojnica s hot dogom(vsaj v Sloveniji) boljši vir zaslužka kot pa magisterij iz določenega faksa. Po tvojem praznem nabijanju v vseh temah in blaznemu pametovanju res ni težko ugotoviti iz katerih ''vod'' prihajaš.

[kierary]

Ash..tvoje sporočilo je pa zadetek v polno. Hvala. Sem se že ustrašila, da so vsi taki negativci. Boljše niti sama ne bi mogla napisati

[MarijaNana]

^^ Res lepo, da so se tvoji problemi razrešili in da sem jaz zdaj postala strelovod za vse tvoje težave. Happy to help. Gotovo te bo zelo grela misel na odgovor, ki ti ga je podala Ash, ko si bodo tvoji in tvoj tip nenehno v laseh, ko bodo pritiskali nate, ko ti bo začel očitat, da si to selitev izsilila, ko bo začel pakirat svoje stvari, ko te bo po možnosti terjal za vložek, ki ga je prispeval v prenovo, ko bodo starši besni nate in boš ostala sama ... ker tak potek je verjeten in realen. Če nekoga potisneš v položaj, ki mu je neugoden in ga na trdo privežeš v tako situacijo, je skorajda nemogoče, da se reči ne bodo končale tako, da bo večino ljudi hudo pekla zgaga. Ne verjamem, da si tvoj fant želi živet pri tvojih, ker če si ga v to ''prepričala'', to ni bila simultana odločitev, ampak hja ... si ga prepričala. Ampak če se že zdaj prepirajo, če je mnenje tvojih staršev o njem odklonilno in ga imajo za nesposobnega, lenega, nemotiviranega ... in ga ne spoštujejo, ne vem kaka oseba si, da siliš človeka, ki bi ga naj imela vsaj malček rada, da bo živel v takem okolju. Govorim zase, res, ampak nikoli ne bi hotela, da nekdo, ki ga imam rada trpi v okolju, ki je do njega zaničevalno in nespoštljivo, kaj šele, da bi pričakovala, da bo v to vlagal svoj denar, ko pa sama nimam realno kaj dosti ponudit. Seveda to ni pošteno niti do staršev, v hišo katerih (ker je NJIHOVA) se bo priselil nekdo, ki ga ne cenijo in ne spoštujejo ... in za kogar ne želijo, da bi mu ti postala podobna. Žene te en sam egoizem, ni ti mar, kako se počutijo ljudje okoli tebe - ne tvoj fant, ne tvoji starši ... ne vem kaka oseba moraš bit, da ti lahko starši govorijo take reči o tvojem fantu, ti pa jemlješ njihov denar in fanta ''prepričuješ'' da živi z njimi. On je očitno en tak nesamozavesten revež, malo zmeden, ki ne ve prav, kaj bi rad in malo razvajen ... obupna situacija za starše, zanj ... in zakaj? Ker bi gospodičnica rada živela v isti hiši, kjer si je postavila svojo prvo Barbie hiško ... in tvoj egoizem, tvoja totalna ignoranca se kaže tudi v tvojem prvem odgovoru, ko nas je več napisalo, da taka selitev ni najbolj pametna ... ''ja, že vidim, da moram vse sama, da nihče ne razume kako mi je''. BUHU. Pa pusti, da se stvari peljejo dalje, boš videla, če si imela prav ali si se motila ...

Sicer pa: ni res, da nisem zadovoljna s svojim življenjem, ampak slučajno se preživljam sama, slučajno sem bila v to precej zgodaj potisnjena, slučajno vem, kako je, če nimaš nobenih vez in si moraš vse zgradit sam in slučajno mi je jasno, kako je stanje na trgu. In slučajno mi gredo razvajene riti, ki mislijo samo nase pošteno na živce. Tako preprosto.

Ash: Javreduje.