Usoda

[Taddo]

A verjamete vanjo ??

[laram]

Ja, itak.
Ne moreš je spremniti niti si je sam izbrati.
Kar ti je usojeno ti je usojeno.

[lisička]

Ja, verjamem v usodo, ampak tudi v to, da veliko sam prispevaš vanjo.

[sAdie]

lisicka, bolj se ne morm s tabo strinjat

[Mark]

Niti ne preveč, ker si vse sam ustvariš in sam odločiš.

[Mark]

Niti ne preveč, ker si vse sam ustvariš in sam odločiš.

Ah, pomoje si to mi sam mislmo ... Jst mislm, da je bla naša usoda, naša začrtana pot, da smo se odločil, tko k smo se odločil.

Kaj pa če si mislimo, da nam je pač neka stvar usojena in se s tem tolažimo?

To tak nebo nikol jasno. Psiologije pa takih stvari pa nebom šel študirat, da bom ljudem pustil veselje (hec)

[t-e-a]

Jz zmeri mn verjamem v usodo kašna usoda je to, da najdeš popounga tipa pa ne moreš bit z njemu ... eni bi rekl pa že ni blo usojen ... yeah right ...

Drgač je pa vse to zelo zakompliciran ker v nekaj lahko verjamemo ampak vprašanje je a bomo to lahko kdaj dokazal ... no upanje umre zadnje ...

[Yanc]

jaaa..kr ce nebi blo usode jaz mojega srcka nikol nebi poznala

lepa zgodbica...s kolegico sma se odpravljali domov..ko si je ona zaželela da si šli še na eno pijaco (v petek ) in potem sma zrebali med 4 lokali in izžrebali sma lih enega ko nikol vanj ne zahajamo in tam sem spoznala mojga srcka

usoda

[izitanči]

Verjamem, vendar da bi brskala po njej in želela izvedet kako in kaj...to pa ne, ker se bojim.
Če izveš kaj slabega potem samo na to misliš, in zadevo še pospešiš, da ti gre narobe.
Naj gre življenje svojo pot!

[lolita]

Verjemem v usodo. Že ko si se rodil, ti je bilo namenjeno to kar ti je pač bilo.

[Smreka]

Uf...
jst mam glede tega izdelan čist eno svojo teorijo v katero pač verjamem, ni pa seveda nujno, da je pravilna.
Ker pač verjamem v neke višje sile v vesolju, v nek "kaotičen red", verjamem seveda tudi v usodo.
Ampak to ne v smislu, ok, nič mi ni treba početi v življenju, dala bom vse štiri od sebe, pa bo kar bo - to je moja usoda.
Sploh ne, bolj verjamem v usodo kot v nek "pointer", v nekaj torej, kar ti pokaže tvojo pravo pot, če si sposoben to prebrati oz. če znaš sprejeti nekakšne namige oz. mi jim pravimo naključja v življenju, ki te lahko povedejo na to pravo pot.
Recimo, da ne bom preveč filozofirala - na vsak način se trudiš, da bi postala pevka. Pa se učiš, poješ, leta in leta, pa nič. Nobenega vidnega uspeha, nobenih pohval, niti sreče v tebi. Potem pa slučajno greš spet na neko pevsko avdicijo, pa te opazi recimo en režiser in reče, da si ful simpatična, komunikativna in da te rad na avdiciji za tv voditeljico.
Kaj boš naredila? Vztrajala pri petju, ki ne gre in gre, ali boš sprejela to malo "naključje" in se poizkusila kot voditeljica, v čemer bi očitno lahko uspela?
Upam, da je bilo dovolj razumljivo
Skratka, verjamem v usodo in verjamem, da si lahko srečen če to usodo "izpolnjuješ". Če tega ne znaš, če ne znaš gledati okoli sebe in trmasto vztrajaš pri tem, kar te ne veseli, potem je kot je...
Ampak to so itak take misteriozne stvari, da nam do smrti ne bo jasno kako pa kaj. Potem pa upam na kakšne bolj konkretne odgovore

[tiasha]

Jst vrjamem v usodo in v to, da če ti je neki namenjeno ti je namenjeno ... in tko kot sm že enkrat pisala ... vrjamem tut v to, da če sta si dva namenjena in usojena bosta skupi neglede na vse
Vrjamem da nam je že z rojstvom nekje v eni knjigi zapisana usoda ... zdej se pa naše življenje samo odvija po teh dogodkih ... ... no tako je pač samo moje mišljenje ...

[Applebitecc]

Hm kaj pa vem...
Ziher se jo pa da spremenit. Razen če so vse tvoje odločitve že vnaprej zapisane v usodi... Je komplicirano tole.

[@]

Dokler se mi niso začele dogajat nenavadne stvari in dokler nisem spoznala svojega lubija, nisem verjela ne v usodo, ne v nobeno podobno bedarijo. Zdaj verjamem, da ima vsak nekako začrtano življenjsko pot, na katero sicer lahko vpliva, ne more pa je spremeniti...

[tjaska]

Jaz pa ful verjamem v usodo ... Verjamem, da ma vsak začrtano pot, sicer gre lahko rahlo levo ali desno od te poti, ampak bistvo je enako. Mislim, da je to pogojeno predvsem s človekovimi prejšnjimi življenji. Drgač ne bi blo nekega kozmičnega reda, če bi lahko vsak po svoje delal.

se strinjam..
usodo v veliki meri določi karma. če v tem življenju ne dojamemo neke lekcije, oz. ne delujemo po kozmičnih zakonih, se bo v naslednjem življenju ta izkušnja v podobni obliki ponovila. če smo v tem življenju prizadeli veliko ljudi, bomo v naslednjem postavljeni v položaj prizadetega.
karmo se da ustaviti. kadarkoli lahko to naredimo, res pa je, da zahteva ogromno zbranosti, energije in močne volje. na kratko: treba se je znebiti negativnih čustev, človeških nagonov, zelo zmanjšati vnos hrane v telo (in čez nekaj časa živeti samo od prane), se znebiti ega, zaščititi svoje energetsko polje pred vdori nefizičnih teles in tujo karmo. treba je močno omejiti stike z ljudmi oz. se večinoma družiti z razsvetljenimi ljudmi.
i've tried it spoznala sem, kaj je popolna sreča, kako je, če je celo življenje meditacija, če te vodi vesolje in se prepustiš Viru, da upravlja s tabo in skozi tebe spreminja svet. spoznala sem, kako te lahko prana hrani in kako lahko dosežeš vse, kar hočeš (ampak le takrat, ko se znebiš želj, ki izhajajo iz ega). lepo je, ampak pri karieri, ki si jo jaz želim, dokaj nemogoče. tako sem začela spet spuščati ljudi v svoje življenje, še vedno sem srečna, saj sčasoma delno pozabiš tisti občutek razsvetljenja. trudim se imeti pozitiven odnos do vsega, pomagati ljudem in živeti v skladu z duhovnimi zakoni. tako je še vedno velika možnost, da je to moje zadnje utelešenje