Nasmeh Mona Lize

[Frenkie]

Kaj je tako zanimivega na njenem nasmehu, da je razglašena za eno najslavnejših slik v zgodovini likovne umetnosti? Ali koga izmed vas fascinira ta slika? Veliko je tudi ugibanj kaj naj bi ta Da Vincijeva slika ponazarjala, vendar točnega odgovora nihče ne ve.

Meni osebno ta slika, po eni strani, izraža neko prijazno in milo žensko, po drugi strani pa neko zastrašujočo žensko, ki ima tak čuden pogled (kot da bi ženska nekaj skrivnostnega vedela). Predvsem pa je težko z gotovostjo trditi ali je Mona Liza resna ali pa se malo smehlja. V njenih očeh ni možno točno razbrati, da bi se smejala, razen v licih ima nekaj potez, ki "kažejo" na smehljaj.

Prav tako je veliko ugibanj, kam naj bi Mona Liza gledala. Na prvi pogled imaš občutek, da gleda tebe, vendar če se malo dlje zazreš v sliko lahko opaziš, da ima oči malo zamaknjene v levo. k

Ena izmed teorij je ta, da se pod Mona Liso skriva DaVincijeva mati. Nekateri pa celo pravijo, da gre za Da Vincijev avtoportret. Veliko znanstvenikov pa je tudi mnenja, da naj bi se v njenem obrazu v 83% skrivala sreča, v 9% gnus, v 6% strah in v 2% jeza.

[srčica*]

mogoče si jo nekateri vesijo na stene ravno zato, ker zajema vsa čustva tudi človek se ne počuti vsak dan isto... kaj pa vem... morem it... bom drugič še kaj pripisala

[Bulma]

Jaz sem tudi brala glede teh procentov, hjao, pa vedno so govorili da se je tako smejala ker je bla noseča itd.

[smotkA]

Ena teorija je, da je na sliki tud DaVinci sam.

Slika, naslikana mislim da tm okrog leta 1505, je tud men neverjetno zaminiva, fascinantna. Če bom kdaj v Parizu, jo grem obvezno pogledat v Louvre.

Many researchers have tried to explain why the smile is seen so differently by people. The explanations range from scientific theories about human vision to curious supposition about Mona Lisa's identity and feelings. Professor Margaret Livingstone of Harvard University has argued that the smile is mostly drawn in low spatial frequencies, and so can best be seen with one's peripheral vision [3]. Christopher Tyler and Leonid Kontsevich of the Smith-Kettlewell Eye Research Institute in San Francisco believe that the changing nature of the smile is caused by variable levels of random noise in human visual system [4]. Dina Goldin, Adjunct Professor at Brown University, has argued that the secret is in the non-static position of Mona Lisa's facial muscles, where our mind's eye unconsciously extends her smile; the result is an unusual dynamicity to the face that invokes subtle yet strong emotions in the viewer of the painting [5].

In late 2005, Dutch researchers from the University of Amsterdam ran the painting's image through an "emotion recognition" computer software developed in collaboration with the University of Illinois at Urbana-Champaign [6]. The software found the smile to be 83 % happy, 9 % disgusted, 6 % fearful, 2 % angry, less than 1 % neutral, and not surprised at all. Rather than being a thorough analysis, the experiment was more of a demonstration of the new technology. The faces of ten women of Mediterranean ancestry were used to create a composite image of a neutral expression. Researchers then compared the composite image to the face in the painting. They used a grid to break the smile into small divisions, then checked it for each of six emotions: happiness, surprise, anger, disgust, fear, and sadness.

Although utilizing a seemingly simple formula for portraiture, the expressive synthesis that Leonardo achieved between sitter and landscape has placed this work in the canon of the most popular and most analyzed paintings of all time. The sensuous curves of the woman's hair and clothing, created through sfumato, are echoed in the undulating valleys and rivers behind her. The sense of overall harmony achieved in the painting—especially apparent in the sitter's faint smile—reflects Leonardo's idea of the cosmic link connecting humanity and nature, making this painting an enduring record of Leonardo's vision and genius.

The enigmatic woman is portrayed seated in what appears to be an open loggia with dark pillar bases on either side. Behind her a vast landscape recedes to icy mountains. Winding paths and a distant bridge give only the slightest indications of human presence. The blurred outlines, graceful figure, dramatic contrasts of light and dark, and overall feeling of calm are characteristic of Leonardo's style.

The painting was one of the first portraits to depict the sitter before an imaginary landscape. One interesting feature of the landscape is that it is uneven. The landscape to the left of the figure is noticeably lower than that to the right of her. This has led some critics to suggest that it was added later.

The painting has been restored numerous times; X-ray examinations have shown that there are three versions of the Mona Lisa hidden under the present one. The thin poplar backing is beginning to show signs of deterioration at a higher rate than previously thought, causing concern from museum curators about the future of the painting

.

[||MuCkAa]

eno zastrašujočo žensko, ki ma tak čudn pogled

Meni predstavlja to

[bonnie]

Meni se zdi da je ravno zato tako fascinantna, ker je tako nedefinirana.
Kot je napisala že Frenkie; se hkrati smehlja in je resna, gleda tebe in nekam vstran, je prijazna a hkrati vzbuja nek strah.
Lahko jo gledaš in gledaš, pa je kar ne pogruntaš.

[micamaca]

Če bom kdaj v Parizu, jo grem obvezno pogledat v Louvre.

sam da ne boš razočarana... slikca je dost mejčkena pa slabo se vidi ker je šipa čez... in še pet metrov stran morš stat... pa en kup folka se zmeri gnete vzpred

[sonček=)]

ej micamaca a si že bla tm? men kot slika ni nč posebnga, je pa res da mi je slika mona lize prva asociacija, ko nekdo omeni slike. mislm da bi bil davinči vesel in srečen in bi mogoče še eno sliko narisal, na kateri bi bla mona liza, ampak srečna v vsej mogoči sreči.

[Blondie]

Zanimivo pri tej sliki je, da iz kateregakoli kota gledaš sliko vidiš njen pogled oz. se zdi kot da te gleda.
Sema sem že bila v Louvru in vidla v živo vidla Mona Liso...
Baje, da je tudi ta slika v Louvru ponaredek, original bi naj bil nekje na "varnem"... No, nevem...

[marateja]

Baje so v Amesterdamu znanstveniki (vsajoni tako zatrjujejo) odkrili skrivnost njenega nasmeška. Baje naj bi analizirali sliko z računalniško opremo. Ugotovili so, da obraz v 83% izraža srečo,v 9% gnus, v 6% strah in v 2% jezo.

Nekje sem zasledila, da je slika fansinantna zaradi tega (poleg samega nasmeška, ki to je ali ni), ker naj bi se v njej skrivali osnovni liki geometrije.

[Emina]

Meni ta slika nikoli bla nič posebnega. Je veliko boljših (meni) slik.
Se mi zdi, da je tak halo okrog te slike samo zaradi samega avtorja in znanstvenikov, ki hočejo po vsej sili nekaj dokazat. Če bi sliko naslikal en "levi" slikar, dvomim, da bi blo toliko govora o njej.

[petelin]

men se zdi tak škodoželjen nasmeh.

[suede]

Nek sm brala če daš na sredino obraza ogledalo dobiš popolno simetrijo. Pa da nej bi bil kao to Leonardo sam. V vsakem primeru zanimivo

[Frenkie]

Pa da nej bi bil kao to Leonardo sam

Ja to naj bi bla tud ena izmed možnosti. Baje da gre za Da Vincijev avtoportret, ker se baje oba obraza popolnoma ujemata. Spet drugi pa nasprotujejo temu, ker naj bi te podobnosti ble samo zarad tega ker je Da Vinci obe sliki narisal z istim slogom in je zarad tega podobnost.



Eni tud govorijo da je Mona Lisa brez nasmeška! Nasmešek naj bi izginil kadar direktno zremo v usta in se pojavi le takrat kadar gledamo v druge dele slike, na primer v oči.

Nasmeh torej izginja zaradi načina kako človeško oko procesira vizualne informacije.

[Moonlightglow]

Morem rečt, zanimiva debata. Slika je najbrž nekaj posebnega prav zaradi tega, ker je nedefinirana, predvsem pa zaradi Mona Lisinih oči, ki naj bi te spremjale na vsakem koraku. Meni ženska ni posebej lepa, je pa slika najbrž naslikana zelo, ampak zelo kvalitetno. Moram pa nekaj dodat, meni Mona Lisa največ izraža mir. Zdi se mi pomirjena sama v sebi in tako mirna je tudi na vzven, brez močnih emocij.