Bolonjska deklaracija!

[Pepuzlin]

Meni se zdi in me osebno moti, da bojo spet ceu šolski sistem spremenili, pač zato da bomo podobni EU! in mam občutek da bo še več težav!

Slovenija dela z študenti nemogoče!

Kaj vi menite o bolonski dekleraciji? bo prinesla pozitivno ali negativno prihodnost?

[Pepuzlin]

Slovenski prevod:
EVROPSKI VISOKOŠOLSKI PROSTOR

Skupna deklaracija evropskih ministrov za izobraževanje, zbranih v Bologni 19. junija 1999

Zaradi izjemnih dosežkov v zadnjih nekaj letih postaja preoblikovanje Evrope za Unijo in njene državljane čedalje konkretnejša in pomembnejša resničnost. Pričakovane razširitve in poglabljanje stikov z drugimi evropskimi državami ji dajejo še širše razsežnosti. Pri tem smo priča, kako se velik del političnega in akademskega sveta ter javnost vse bolj zavedata, daje treba oblikovati popolnejšo in daljnosežno Evropo, še zlasti pa okrepiti njene intelektualne, kulturne, socialne, znanstvene in tehnološke razsežnosti.

Evropa znanja je danes na široko prepoznana kot nezamenljiv dejavnik socialnega in človeškega razvoja ter kot neizogibna sestavina pri utrjevanju in obogatitvi evropskega državljanstva. Svojim državljanom omogoča, da si pridobijo sposobnosti za spoprijemanje z izzivi novega tisočletja, pa tudi zavest o skupnih vrednotah ter o pripadnosti skupnemu socialnemu in kulturnemu prostoru.

Izobraževanje in sodelovanje v izobraževanju ima pri razvoju in krepitvi stabilnih, mirnih in demokratičnih družb vsesplošno priznan odločilen pomen, še zlasti ob upoštevanju položaja v jugovzhodni Evropi.

V Sorbonski deklaraciji, podpisani 25. maja 1998, ki se opira na takšna razmišljanja, je poudarjena osrednja vloga univerz pri razvoju evropskih kulturnih razsežnosti. Oblikovanje evropskega visokošolskega prostora je opredeljeno kot glavna pot, ki vodi k uveljavitvi mobilnosti in zaposlovanja državljanov ter k vsesplošnemu razvoju celine.

S podpisom ali načelnim soglasjem je več evropskih držav sprejelo povabilo, da sodelujejo pri uresničevanju najpomembnejših ciljev iz deklaracije. Visokošolske reforme, ki so se medtem začele v Evropi, potrjujejo odločenost mnogih vlad za tako usmerjeno delovanje.

Evropski visokošolski zavodi so sprejeli ta izziv in glavno vlogo pri oblikovanju evropskega visokošolskega prostora, pri čemer so obudili temeljna načela, zapisana v bolognski Magni Charti Universitatum iz leta 1988. Pomen te odločitve je toliko večji, ker neodvisnost in avtonomija univerz zagotavljata, da se sistemi visokega šolstva in raziskovanja nenehno prilagajajo spreminjajočim se potrebam, družbenim zahtevam ter novim znanstvenim spoznanjem.
Pot je začrtana v pravo smer, cilj je pomemben. Da pa bi bila dosežena večja povezljivost in primerljivost visokošolskih sistemov, bodo potrebne nenehne vzpodbude. Za viden napredek moramo pomagati s konkretnim ukrepanjem. Na sestanku 18. junija /1999/ so nam priznani strokovnjaki in akademiki iz vseh naših držav predstavili zelo uporabne predloge za začetek dela.

Pozornost moramo nameniti predvsem povečevanju mednarodne konkurenčnosti evropskega sistema visokega šolstva. Vitalnost in učinkovitost vsake civilizacije se lahko meri s privlačnostjo, ki jo ima njena kultura za druge države. Zagotoviti moramo, da evropski sistem visokega šolstva postane privlačen za ves svet, tako kot naše izjemno kulturno in znanstveno izročilo.

Pritrjujemo splošnim načelom, zapisanim v Sorbonski deklaraciji, in se hkrati lotevamo koordiniranja naših politik, zato da bi čimprej, vsekakor pa v prvem desetletju tretjega tisočletja, uresničili cilje, za katere menimo, da so pri vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora in uveljavitvi evropskega sistema visokega šolstva po vsem svetu najpomembnejši:

> Sprejetje sistema zlahka prepoznavnih in primerljivih diplomskih stopenj, tudi z obrazcem `Priloga k diplomi', da bi pospešili zaposlovanje evropskih državljanov ter mednarodno konkurenčnost evropskega sistema visokega šolstva.
> Sprejetje sistema z dvema glavnima študijskima stopnjama, dodiplomsko in podiplomsko. Dostop v drugo stopnjo zahteva uspešno dokončanje prve, ta traja najmanj tri leta. Diploma, podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela tudi relevantna kot ustrezna raven kvalifikacije. Druga stopnja vodi k magisteriju in/ali doktoratu znanosti, tako kot v mnogih evropskih državah.
> Vzpostavitev kreditnega sistema - kot je ECTS - kot ustreznega sredstva za omogočanje čim širše mobilnosti študentov. Krediti bi bili lahko pridobljeni tudi zunaj visokega šolstva, tudi z vseživljenjskim izobraževanjem, če jih le priznajo univerze, ki študente sprejemajo.
> Pospeševanje mobilnosti, tako da se za učinkovito uresničevanje prostega gibanja odpravljajo ovire, predvsem pri:
- dostopu do študija, možnostih za usposabljanje ter s tem povezanimi storitvami, kadar gre za študente,
- priznavanju in vrednotenju obdobij raziskovanja, poučevanja in usposabljanja v Evropi, kadar gre za učitelje, raziskovalce in administrativno osebje, ne da bi vnaprej določali njihove zakonite pravice.
> Pospeševanje evropskega sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti, tako da se razvijajo primerljiva merila in metodologije.
> Pospeševanje potrebnih evropskih razsežnosti v visokem šolstvu, še zlasti v zvezi s kurikularnim razvojem, medinstitucionalnim sodelovanjem, mobilnostnimi načrti ter integriranimi programi študija, usposabljanja in raziskovanja.

Uresničevanja teh ciljev se - v skladu z našimi institucionalnimi pristojnostmi in ob polnem upoštevanju različnosti kultur, jezikov, nacionalnih izobraževalnih sistemov ter univerzitetne avtonomije - lotevamo zato, da bi utrdili evropski visokošolski prostor. Še naprej si bomo prizadevali za medvladno sodelovanje, pa tudi sodelovanje z nevladnimi evropskimi organizacijami, ki imajo pristojnosti v visokem šolstvu. Pričakujemo, da bodo univerze odgovorile takoj in pozitivno ter dejavno pripomogle, da bodo naša prizadevanja uspešna.

V prepričanju, da vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora zahteva stalno podporo, nadzor in prilagajanje nenehno razvijajočim se potrebam, smo sklenili, da se čez dve leti znova srečamo, da bi presodili, kakšen je napredek, in ugotovili, kaj je še treba storiti.
In kaj vse to sploh pomeni za nas???

Namen vsega po besedah ministra Gabra je: konkurenčnost evropskega sistema visokega šolstva nasproti ameriškemu in večja mobilnost in zaposljivost v evropskem prostoru. Enoten visokošolski prostor je osnova za izgradnjo evropske družbe, temelječe na znanju, ki naj bi Evropi omogočila, da bi do leta 2010 postala socialno in ekonomsko najbolj konkurenčna svetovna regija.

V dejanjih pa naj bi to pomenilo nekaj v tem smislu:
> Vzpostavitev finančne avtonomije univerz
> Uveljavitev priloge k diplomi
> Študij na dveh stopnjah kot dodiplomski in podiplomski študij
> Uveljavitev kreditnega sistema študija, to je študija v treh ciklih, kjer traja prvi cikel 3 do 4 leta, odvisno od presoje fakultete, drugi cikel 1 do 2 leti in na tretji stopnji 3 leta. Vsak letnik bo sestavljen iz 60 točk, na prvem ciklu bi bilo tako mogoče zbrati od 180 do 240 točk, na drugem 60 do 120 točk
> Spodbujanje mobilnosti tako pri študentih kot profesorjih, priznanje študijskih obveznosti, opravljenih v tujini (v tem smislu vstopa Slovenija v program Erasmus Mundus, 230 milijonov tolarjev pa je namenjenih za oblikovanje skupnih študijskih programov)
> Sodelovanje univerz med sabo pri vzpostavljanju kakovosti oz. vzpostavitev neodvisnega telesa za vzpostavitev kakovosti tako na ravni institucije kot programa in posameznika
> Kakovost študija naj bi se preverjala tako na eksterni kot interni ravni, s pomočjo tujih in slovenskih strokovnjakov
> Itd.

Nekje do 2005 naj bi se reforma izvedla (malo verjetno), dejansko pa je skrajni rok do 2010, po zadnjih besedah pa še nekaj let kasneje. Koliko in kaj od tega bo pa res udejanjenega in v kakšni obliki - bomo pa morali počakati in videti. Krajši dodiplomski študij bo verjetno dobrodošla motivacija za nadaljevanje študija na podiplomskih in specialističnih programih. Nedobrodošla pa je seveda misel, da bomo že poleg drugih stroškov morali odštevati tolarčke še za redni študij kot se veselo napoveduje. Tolažimo se lahko z mislijo, da imamo pravico dokončati redni študij po vpisanem programu in nam programa in pogojev že vpisanim ne smejo spreminjati. Kaj bo pa z bodočimi generacijami, magisterskim študijem, specializacijo, nazivi itd. - bomo videli...

Najbolj žalostna novica: kot kaže ne bo več absolventa - uaaaaaaaaaaaaaaaa...

[Pepuzlin]

Študentje Univerze v Ljubljani bodo lahko po novem sistemu začeli študirati že oktobra 2005, in sicer na Ekonomski fakulteti (sistem 3 + 2), Fakulteti za družbene vede (4 + 1) ter Fakulteti za upravo (3 + 2). Več informacij lahko najdete na spletnih straneh vseh treh omenjenih fakultet.
Pogoje dostopa k novim programom za študente, ki študirajo danes po starem sistemu, si lahko zainteresirani poiščejo na spletnih straneh posameznih visokošolskih zavodov. Dobra novica je, da bo študij druge stopnje odprt tudi za diplomante visokih šol, sicer najverjetneje z določenimi diferencialnimi izpiti. Sistem ne bo več kaznoval ne nagrajeval, ampak bo to pametno prepustil trgu.
Univerza v Ljubljani in nekatere njene članice se bojijo, da bodo morale zaradi nestrinjanja novega ministra za visoko šolstvo Mihe Zupana z nekaterimi sklepi sicer avtonomne univerze in sklepi starega ministrstva oktobrski zagon programov po novem sistemu preložiti na neko drugo leto. To bi bilo za študente, ki so že naredili načrte za svojo študijsko in poklicno pot, veliko razočaranje.

[Michael]

ja sej, zdej se pa bunte vsi, to bi prej razmisljal k ste glasoval za vstop v EU

[Pepuzlin]

ja sej, zdej se pa bunte vsi, to bi prej razmisljal k ste glasoval za vstop v EU

Sej EU je cool! sam šolstvo se bo pa zdej čist prefuku!

[Pepuzlin]

pustimo času čas! ćeprau to je tk tk

[Pepuzlin]

Jaz pa mislim, vsaj glede moje fakultete (FF), da je vsakršna sprememba dobrodošla. Kolikor je zdaj trapast študij, slabše skoraj ne more biti - in glede na dogovarjanja naših predstojnih, s katerimi sem seznanjena, vodijo kar v pravo smer - torej k izboljšanju kvalitete študijskega programa.

ja sej nekatere fakultete bojo na bolšem 100% sam so pa tut take k ne bojo!

[majchy]

Čist podpiram bolonjski sistem. Upam da nam bojo omogočl prehod na bolonjski sistem in bom tako mela smo 3 in ne 4 leta študija. Ker je na našmu faksu mal glupo zdle (FU), ker je bil to šolsko leto prvič univerzitetni program in bi potem samo moj letnik bil 4 leta, vsi ostali pa 3. Torej bog ne daj da moraš ponavlat, ker ne bo več tega štiriletnega programa...

[Pepuzlin]

Čist podpiram bolonjski sistem. Upam da nam bojo omogočl prehod na bolonjski sistem in bom tako mela smo 3 in ne 4 leta študija. Ker je na našmu faksu mal glupo zdle (FU), ker je bil to šolsko leto prvič univerzitetni program in bi potem samo moj letnik bil 4 leta, vsi ostali pa 3. Torej bog ne daj da moraš ponavlat, ker ne bo več tega štiriletnega programa...

ja no sej pol se pa taki problemi pojavjo!

[majchy]

Čist podpiram bolonjski sistem. Upam da nam bojo omogočl prehod na bolonjski sistem in bom tako mela smo 3 in ne 4 leta študija. Ker je na našmu faksu mal glupo zdle (FU), ker je bil to šolsko leto prvič univerzitetni program in bi potem samo moj letnik bil 4 leta, vsi ostali pa 3. Torej bog ne daj da moraš ponavlat, ker ne bo več tega štiriletnega programa...

ja no sej pol se pa taki problemi pojavjo!

Mi je rahlo vseeno če bom mogla še kakšne dodatne izpite delat, važno da mam jst v treh letih končan uni program...ravno zarad tega podpiram bolonjski sistem.

[Pepuzlin]

V Angliji recimo dodiplomski študij traja 3 leta, s tem da je v to časovno obdobje vključen tudi diplomski izpit -- se pravi, v treh letih diplomiraš, za kar pri nas rabiš najmanj pet let! Če pogledam konkretno svoj predmetnik, bi blo najmanj 30% predmetov za stran zmetat - čista potrata časa!

sam ne more se to spremenit v 1 letu, kar pri nas delajo! to je mal too fast!

[Sunshine]

mi je všeč, da prihaja do sprememb, do pozitivnih sprememb, vsaj na določenih področjih

[glamBABY]

ja sej, zdej se pa bunte vsi, to bi prej razmisljal k ste glasoval za vstop v EU

Sej EU je cool! sam šolstvo se bo pa zdej čist prefuku!

to je pa res že tko mamo kr ene nove glupne zakone!
kr neki vse skupi!
d smo v EU ni nč narobe sam šolstvo gre vsakič bolj v 3pm!

[orion lady]

Men se zdi pa Bolonjska deklaracija vredu zadeva saj bo skrajšala čas študija in odprla več možnosti za študiranje. KAr se pa tiče zafuranega šolstva, mislim da je to bl vidno pri osnovni šoli in srednji šoli.

[glamBABY]

za študente je + za nas pa en debeu -