Vprašaj me... #46

[hayley]

Mah ne, nimam niti nekih takih zgodb v zadnjem casu, pa druzim se v glavnem z najozjim krogom ljudi, ki ne zacnejo nobene take teme z negativnim namenom, plus se pocutim v njihovi druzbi udobno, karkoli smesnega/ awkward se privlece ven.. Sem pa tudi sicer ..bolj kot sem starejsa, manj se me dotaknejo stvari, tezje se me spravi v zadrego.. Vse je lajf, kako sploh lahko reces da si zivel, ce nisi nikoli nicesar mocno zajebal, ali se osmesil..


Ponavljam

[Exit]

Ščitnica.

Ponavljam

[saarijarvi]

Niti ne, se ponavadi znam nasmejat sama sebi.. dokler tega clovek ne rece z nekim obsojajocim tonom, takrat pa mi gre na zivce, ja. Ampak to je redkost.

Bi rekel/a, da ai se v zadnjih 10ih letih zelo spremenil/a in na kak nacin?

[hayley]

Mogoce je bolj tako da navzvrn sem se spremenila, navznoter ne toliko. Najvecja razlika je verjetno, da sem veliko bolj samozavestna, imam veliko veliko boljse mnenje o sebi kot sem ga imela, se ne obremenjujem toliko z mnenji drugih ali kako izpadem, kot sem se. Tudi, da sem bolj pozitivna, optimisticna navznoter, malo bolj organizirana, mogoce tudi na nek nacin bolj cenim materialne stvari in sem bolj organizirana v tem smislu, manj zapravljiva -glede tega podrocja je kar velika razlika. Tudi veliko bolj cenim ljudi v svojem zivljenju- druzino, prijatelje. Recimo v osnovni in srednji soli si bil bolj avtomaticno prijatelj z ljudmi v istem razredu, nisi rabil vlagati v to nekega truda, zdaj mi pa zelo veliko pomeni, da imam prijatelje, ki tudi niso vsakodnevno z mano ali v isti smeri kot jaz in da smo kljub vsemu obdrzali prijateljstvo..

Ti?

[Led Zeppelin]

Verjamem da se ljudje ne spreminjamo, prilagajamo se samo situacijam in menjamo obraze glede na potrebo.

Jaz v Indiji in ko sem nosil uniformo sem zelo drugačen od tega ko sem pri mami.

Isti sem, samo bolj se sprejemam, bolj se pogajam in trudim za kar mi je pomembno, bolj se jemljem kot stroj in delam v sklopu tega kar potrebujem da funkcioniram, lažje in bolje komuniciram, hitreje se ujezim in sem bolj odkrit do sebe in drugih.

To je to.

---------

ti?

[emanuela]

Bi rekla, da sem se. Bolj sem odgovorna in odrasla, prej priznam, da se motim (če se). Pri devetnajstih sem še iskala potrditev ljudi okrog sebe, kaj bodo drugi rekli, zdaj tega več ni na tak način.

Kakšne spremembe si želiš zase v naslednjih dveh letih?


Sarissima, ni vse tako enostavno. Še vedno nimam stalnega odmerka, vmes so mi dodali še eno zdravilo, ki je imelo še več stranskih učinkov, ki jih že tako kasiram od mojih stalnih. Napadi se še niso v nulo prenehali, še vedno se moram izogibati stresu (haha), vročini, sopari ipd. Eegji so še vedno isti. Je boljše, ni pa še to to.

[Led Zeppelin]

Stabilno in finančno bolj produktivno kariero, resno zvezo in mogoče prvega otroka.



-----------

ti?

[Cryselle]

Dve stvari glede kariere če se uresničita bo super, če ne pač bo treba še malo počakat oz. delat na poti k uresničitvi, glede zasebnega življenja si ne obetam velikih sprememb oz. si jih ne želim, ker se potem stvari ne bi poklopile z mojim žvljenjskim stilom.

Drugače pa si želim še bolje izkoristit/najti čas za krajša potovanja, za kaj večjega imam itak čas zgolj 2x na leto, ampak ok, to me toliko ne moti zaenkrat.
....

Kakšno delovno okolje ti najbolj ustreza?

[Ananhas]

Delala sem v različnih organizacijah, skoraj povsod je bilo delovno okolje bolj uradne narave, profesionalno. Če pogledam za primer svoje zadnje delovno mesto - najraje imam urejeno in čisto okolje, mirno in pregledno pisarno, več ali manj uradne in rutinske postopke, tople in vzpodbudne odnose (a vseeno z mero distance, npr. z veliko zaposlenimi/partnerji smo na "vi") z nadrejenimi in podrejenimi. Drame, najedanja in izgovorov v kolektivu ne prenašam in se izogibam oz. po potrebi soočim.
Zdaj, odkar sem na porodniški, par zadev urejam doma, opažam pa pri tem, da mi ne bi ustrezalo delo, kjer bi delala od doma - torej, da bi bil moj dom hkrati tudi moje delovno okolje. Postrani imam čez še sestrin s.p. kjer je "vibe" vsega oz. odnos pač čisto drugačen, kar pa v nekaterih pogledih ni nujno plus ampak nasprotno - vsak, ki je kdaj delal z družin. člani/frendi bo vedel kaj mislim s tem...

Ne maram hektičnosti, umazanije, "natlačenosti", hrupa, "vsi smo frendi in velika familija" stil vodstva, delovnega okolja v katerem bi bila vsak dan cel delovnik v neposrednem stiku s strankami itd.
V glvnem mirno, rutinsko "črno-belo" delo, kjer se dela s številkami, predpisi in zakoni, sproti izobražuje in seznanja z novostmi, v kolektivu kjer ima vsak jasno vlogo in znanje in delovno okolje kjer v splošnem ne rabim nikogar vsakodnevno zabavat/učit/strežt (ne da je s tem kaj narobe, samo jaz nisem za tako delo/delovno okolje...).


Tebi?

[Sarissima]

Hmm zanimivo. V veliko pogledih imam popolnoma različne preference kot ananhas. Rada imam sicer čisto in mirno delovno okolje v večini časa. Nujno pa rabim nekaj hektičnosti, norije, druženja in drame da dobro funkcioniram.
Zelo me motivira zmeren stres - kratki roki, strokovno ali tehnično zahtevne naloge, nove situacije, kjer moram sama poiskati rešitev, takrat dobim res zagon in začnem delat 100%.
V rutini hitro zgubim zanimanje in motivacijo, tudi vidim da dela ne naredim dobro.
Sem pa opazila da brez medosebnih odnosov z najbližjimi kolegi (oddelek) ne morem funkcionirati. Zaradi preveč dela na oddelku, je bilo prvih par mesecev moje zaposlitve precej puščavniških. Tu govorimo o taki skrajnosti, da so se na malice (kdor si je dejansko vzel sploh tiste pol ure za jest) debatiralo le in edino o službi in delu. Če bi 1x na dan želel s šalco kofeta za 10 min uletet k sodelavcu v pisarno ne bi imel časa za poklepetat. Če se razmere ne bi izboljšale, v takem okolju npr ne bi mogla delat.

Ti?

[Ananhas]

Te stvari - preference in kaj dejansko pomenijo (in zgledajo) v praksi, je pomoje kar precej odvisno od področja oz. dela, ki ga nekdo opravlja.
Pri nas pojav hektičnosti, kratek rok in s tem lovljenje rokov itd. ne pomeni skoraj nič drugega kot to, da nekdo ni dobro opravil svojega dela oz. ne pozna dobro postopkov in s tem sebi in ostalim ustvarja nepotreben pritisk in "dramo" (to dvoje vemo, da itak že spontano včasih pride). Medtem ko na kakšnem drugem delovnem mestu lahko hektičnost pomeni nekaj bolj pozitivnega in izziv, motivacijo. Pri določenih službah pa je recimo že avtomatska sestavina zaradi narave dela.

Ko sem začela neizkušena so mi bile pomembnejše drugačne stvari kot sedaj. V bistvu opažam, da starejša kot sem, bolj ločujem delo in privat življenje,/čas, frende/. Je službena A. in privat A. Vem kje stojim v življenju, kaj je moje delo in kako ga opravljam. Ne iščem pa na delovnem mestu (ne mislim kariere kot celote) več zunanje potrditve, neke zapolnitve...

Ko sem preletela zdaj svoj prejšnji odg. mi je v misli prišel tist meme "You must be fun at parties"

(Se mi zdi pomembno v delovnem okolju, da so jasne meje in spoštovanje, ter da vsak ve "kam paše" (tega ne mislim z negativno konotacijo) in kaj so njegove dolžnosti in pravice. V nasprotnem se začne izkoriščanje, ljudje se ne jemljejo resno med sabo, več je popuščanja in ohlapnih mej, posledično se začnejo pojavljat luknje in problemi pri rezultatih dela. Meni pri mojem delu to ni všeč, niti ni praktično.
Mislim, da je to ravnovesje res zelo pomembno, da vse dobro funkcionira in je dolgoročno uspešno...In mislim, da ga niti ni tako lahko najti, glede na to koliko je nadrejenih, ki negativno izkoriščajo svojo pozicijo in moč nad podrejenimi, do na drugi strani podjetij kjer je vse preveč kolegialno zastavljeno in razpuščeno in je na koncu nadrejenemu čustveno mučno dat odpoved zaposlenemu, čeprav recimo že dolgo ve, da je toksičen faktor v podjetju npr.)

V glavnem mal sem zašla, ni tole vse replika na sarissimo, samo naglas razmišljam in čakam, da dete zaziher zaspi, da lahko par stvari postorim.

[_patchouli_]

Nisem ravno za timsko delo (to, kar vsi lazemo na CV-ju ), zato imam rada mir. Najbolj mi je bilo vsec, ko sem imela svojo pisarno. Rada naredim pac, kar imam za naredit in grem domov. Nimam interesa po druzenju s sodelavci, small talk samo kar je nujno, da ne izpadem bitch. Te kulture podjetja, team buildingi, zabave s teamom za xy priloznost itd so zame pac obveznost, ki se je brez slabe vesti izognem, ce posega v moj prosti cas. Prav tako imam raje manjsi team, ker imam problem z imeni in obrazi in traja celo vecnost, da se navadim novih ljudi. Pa mislim, da bi bila ananhas moja najljubsa sodelavka, ce bi delali skupaj
Sem pa rada v sluzbi, rada delam na podrocju, ki me izpopolnjuje in mi je izziv.

Ponavljam

[saarijarvi]

Delam od doma in mi to najbolj pase. Lahko grem kamor hocem in to mi trenutno najvec pomeni.

Si kdaj srecala kaksno znano osebnost?

[hayley]

Enkrat, pri ene 19. mi je bila fuul všeč ena ameriška hip hop plesalka, ki je tudi youtuberka zdaj in sem bila ful njena 'fenica' (Chachi iz takratne 'I am me crew') in sem potem šla plesat na en njen klas v Slo in sem bila prav ganjena takrat, ko sem jo prvič vidla v živo , isto sem bila fanica Iana Eastwooda, pri isti starosti in sem tudi bila ful vesela, ko sem bila na njegovem klasu in ga vidla v živo, od obeh sem pogledala mnogo videov na yt, preden sem ju vidla v živo..pa unga Misha Gabriel iz enga Step upa ..razen tega se pa ne spomnem


Ponavljam

[_patchouli_]

Tuki v Bangladesu sem bila nekaj casa frendica z zelo znanim glasbenikom (like, varnostniki so nas morali med vrescecimi obozevalci pospremili do prizorisc koncertov. Poskusajte hoditi v petkah po fucking mivki v tem kaosu). Pa par Instagram modelov sem preko njega in se enega frenda spoznala, ce stejejo Enkrat je se en znan igralec al pevec, ne vem tocno, prisel v mojo bivso pisarno in so bli vsi sodelavci cisto navduseni. Meni je pa vseeno, ker teh ljudi ne poznam sploh
V Sloveniji se pa ne spomnem, da bi kdaj koga res znanega srecala. Aja, ful let nazaj, ko so bili Tabuji ful popularni, sem nadrla enga njihovega clana (spet ne vem, koga), ker mi je med koncertom Siddharte cel cas komolce v rebra tiscal. Me je potem videl po koncertu stati zunaj in me je pozdravil in so bile moje kolegice sokirane, ces, kako ga poznam. Itak nisem vedela, kdo je random tip.
Uuuuu, zdej sem se se ene zgodbe spomnila. Tudi v srednji soli sem bila prostovoljka na soli s prilagojenim programom in so organizirali kot neko specialno olimijado. Na prireditvi so peli tudi Game Over. Imam obcutek, da ste tu mal premlade, da bi se jih spomnile, ampak takrat so bili da shit skupaj z Bepop in pac temi pop skupinami. Jaz sem poslusala Marilyna Mansona, ampak nekje vseeno obstaja neka skupna fotka a njimi
Aja, pa v osnovni soli sem avtogram od Adija Smolarja dobila.

Haha, ponavljam