Obdavcitev dela

Vse o politiki od svetovne do domače

Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine

Mahagonij
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 2524
Na forumu od: 24. 11. 2005
Kraj: LJ

Neprebrana objavaNapisal/-a Mahagonij » 19. Sep. 2009 23:53

Ze nekaj casa razmisljam, da bi napisal kaj na temo nase levice in njihove davcne politike. Ironija tega, da stranke ki so kvazi "za delavce" znajo samo obdavcevati delo (ter bencin in cigarete) je ogromna.

K sreci mi sedaj ni potrebno tratiti casa s tem, ker sem nasel clanek, ki v 100% povzema moje misljenje:

Gostujoče pero
Socialna država po slovensko

V Sloveniji smo zadnja leta pojem socialne države vzeli zelo zares in zelo narobe. Socialna država pri nas pomeni subvencioniranje vsevprek v povezavi s čezmernim povečevanjem obdavčitev: več kakor 60.000 zaposlenih dobiva subvencije za skrajšani delovni čas; 120.000 socialno ogroženih bo prejelo enkratni »recesijski« dodatek; število prejemnikov pokojnine se je v zadnjih petih letih povečalo za 50.000; ena zadnjih »pogruntavščin« so jamstva za posojila za 350 milijonov evrov fizičnim osebam, ki drugače do kreditov ne bi mogli priti. Še podjetniki pri reševanju Mure vsi po vrsti pričakujejo subvencije države.

Že 15 let pa ne ustvarjamo novih delovnih mest z višjimi stopnjami dodane vrednosti na zaposlenega, ki bi na eni strani omogočala financiranje vseh teh subvencij ob sprejemljivih davčnih stopnjah, na drugi strani pa Slovencem dala možnost, da si sami ustvarijo dovolj velike prihodke za normalno življenje. Zdi se, da država, ker ji v preteklosti ni uspelo zagotoviti dovolj kakovostnih delovnih mest in zakonsko preprečiti neupravičenega bogatenja, zdaj za ohranjanje navidezne uspešnosti in socialnega miru vsevprek subvencionira.

Takšen sistem dolgoročno ni vzdržen, na to nas vse ostreje opozarja tudi tujina. Lahko sicer zdržimo še srednjeročno obdobje, predvsem zato, ker smo bili še pred petimi leti Slovenci kot posamezniki, podjetja in država med najmanj zadolženimi narodi, vendar pa bomo pri sedanjem tempu presežka deljenja nad ustvarjanjem tudi ta zadnji vir financiranja hitro porabili.

Če se bo sedanja politika nadaljevala, se bo do leta 2013 delež dolga v BDP več kot podvojil. Milijarde evrov dodatnega zadolževanja v zadnjih letih še zdaleč nismo porabili za nujno potreben razvojni preboj. Skrb zbujajoče je, da se nam zdi nekaj povsem normalnega več kot petodstotni proračunski primanjkljaj, in to brez jasnega načrta za njegovo dolgoročno znižanje.

Desetina prebivalstva subvencionira vse segmente

Že v prejšnjih prispevkih sem pokazal, da imamo v Sloveniji le 200.000 zaposlenih v gospodarskih družbah ali 10 odstotkov prebivalstva, ki v povprečju ustvarijo več kakor 30.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Teh 10 odstotkov dejansko samih zasluži plačilo, ki omogoča normalno raven življenja vsaj približno na ravni razvitih članic Evropske unije.

Teh 10 odstotkov posredno subvencionira vse druge segmente. Upokojence v dolgoročno nevzdržnem pokojninskem sistemu in pri prenizki upokojitveni starosti, mlade z brezplačnim šolstvom in neobdavčenim študentskim delom, brezposelne z nadomestili in po novem še z državno garancijo za kredite, javni sektor s previsokimi plačami za doseženo produktivnost, zaposlene v slabih podjetjih s subvencioniranjem polnega delavnika in instrumenta čakanja na delo, mlade raziskovalce za dokončanje doktoratov, vse voznike z vinjetami, ki niti približno ne odsevajo stroška gradnje avtocest, banke z državnimi garancijami za vloge prebivalstva in kredite podjetjem, kmete, da sploh ostanejo kmetje, vse, ki delajo na črno z neplačevanjem davkov ... Potem pa so tu še milijardne subvencije iz Unije.

Socialna država da, a na pravih temeljih

Finančna kriza, medijska odmevnost tajkunov, grabežljivost nekaterih menedžerjev, ki ne morejo pokazati nikakršnih rezultatov, in deklarirano socialno usmerjena vlada so ustvarili idealno podlago za podporo socialni državi. Sam absolutno podpiram socialno državo, vendar táko, ki temelji na ekonomski logiki, da je treba tisto, kar delimo, najprej nekje ustvariti, in se šele nato lahko pogovarjamo, kako ustvarjeno pravično deliti.

Ustvarjajo pa samo delovna mesta z visokimi stopnjami dodane vrednosti. In utopija je, da bo dvig minimalne plače v sedanjem slovenskem gospodarskem položaju spodbudil ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Predvsem bo povzročil selitev delovnih mest z nizkimi stopnjami dodane vrednosti iz Slovenije in posledično višjo brezposelnost in dodatno povečanje socialnih transferjev. Že zdaj smo država z najvišjo davčno obremenitvijo dela, kmalu pa bomo postali še država z najvišjim deležem subvencioniranega prebivalstva. Prav tako preboja ne bo prineslo povečanje državnih subvencij in vlaganj v raziskave in razvoj, kajti težava je neučinkovit sistem in ne le višina vlaganj.

Kratkoročno je s politiko socialne države zadovoljna večina prebivalstva. A ko bo ta politika srednje- do dolgoročno pripeljala do drastičnega upada slovenske konkurenčnosti in proračunskih lukenj in se bo posledično povečala brezposelnost zaradi padca gospodarske konkurenčnosti, in ko se bodo znižali socialni transferji zaradi nevzdržnega proračunskega primanjkljaja, bo za ukrepanje prepozno.

Predpostavke dolgoročno vzdržne socialne države

Edina dolgoročno uspešna socialna država je takšna, ki temelji na globalno konkurenčnem gospodarstvu, izredno učinkovitem javnem sektorju in zavesti elit, da je treba ustvarjeno bogastvo vsaj približno enakomerno deliti. Glavni dejavnik delitve pa mora biti kriterij, koliko posameznik ustvari, in ne koga pozna. Bistveno je, da ima vsak posameznik enake možnosti za ustvarjanje bogastva in enako kakovost zdravstvenih storitev v bolezni.

Zato bo Slovenija lahko dolgoročno vzdržna socialna država le ob treh ključnih predpostavkah:

– brezplačnem in izredno kakovostnem šolskem sistemu, od osnovne šole do univerze, ki bo vsakemu Slovencu ne glede na njegov socialni status omogočil enakovredno začetno pozicijo v bitki za zasedanje kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest, kajti danes so osnovnošolski rezultati na ravni regij zelo odvisni od ekonomske razvitosti regije;

– temeljiti strukturni reformi na vseh ključnih področjih za temeljito prestrukturiranje gospodarstva, kjer zamujamo že 15 let, in v katerih bomo ustvarjali kakovostna nova delovna mesta;

– učinkovitem javnem sektorju, ki bo zagotavljal stroškovno učinkovito servisiranje prebivalstva in podjetij, s še posebnim poudarkom na kakovostnem javnem zdravstvu.

Postajamo država povprečnežev

Današnja logika slovenske socialne države povsem zanemarja ključni pomen ustvarjanja in se osredotoča predvsem na delitev. Prav tako zbuja pri ljudeh varljivo predstavo, da za svoj življenjski status niso odgovorni sami, temveč jih vedno nekje v ozadju ščiti država. Tudi proračun je vse bolj usmerjen v delitev.

LaoTse, najpomembnejši kitajski mislec poleg Konfucija, je že pred skoraj dva tisoč leti zapisal, da več kot ima država subvencij, manj samozadostni so njeni državljani. Tudi živali, ki jih v ujetništvu hranimo (enakovredno subvencioniranju), običajno niso več zmožne same preživeti v naravi. Subvencije so lahko bumerang, ki se bo, ko bo zanje zmanjkalo proračunskega denarja, z vso silo zabil nazaj v nas.

Obremenitve tistih, ki res kaj ustvarjajo, so zaradi vseh subvencij in nestimulativnega okolja postale takšne, da jih vse več išče izhod v tujini ali pa v delu na črno. Zadnji predlog, da bi pri največji obdavčitvi fizičnih oseb na svetu to obdavčitev še povečali, pa bi Slovenijo pripeljal v položaj, ko bi v njej ostali samo še subvencioniranci, javni uslužbenci in delavci na črno.

Dolgo v tej smeri ne bo več šlo, saj so se zadnja leta delitve nenehno večale, ustvarjanje pa manjšalo. Recesija je vedno pozitivna v delu, kjer se pokaže realno stanje, na žalost pa je v Sloveniji to stanje izredno slabo. Iz najbolj razvite države v regiji, ki je včasih imela najboljše gospodarstvo med vsemi komunističnimi državami, postajamo država povprečnežev, ki z davki in malodušjem tišči navzdol še tistih nekaj ljudi, ki so zmožni in si želijo kaj spremeniti na bolje.

Boštjan Ložar

samostojni strateški svetovalec
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
LaHauteCouture
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 267
Na forumu od: 2. 8. 2009

Neprebrana objavaNapisal/-a LaHauteCouture » 19. Sep. 2009 23:54

bi komentirala pa se mi brat ne da
Uporabniški avatar
emanuela
Cosmo moderatorka
Cosmo moderatorka
Prispevkov: 6127
Na forumu od: 28. 7. 2005

Neprebrana objavaNapisal/-a emanuela » 20. Sep. 2009 0:42

LaHauteCouture napisal/-a:bi komentirala pa se mi brat ne da


Počasi mi že najedaš s svojimi primitivnimi izjavami, če jih lahko imenujem tako.
Na zg. post pa-povprečneži?Na žalost.Dejansko je v Sloveniji veliko ljudi, ki se slepijo oz obupujejo nad svojim stanjem.
Ok, nič nimam proti subvencioniranju dokler je dejanskega pomena. Je pa kdo že pomislil na denarno pomoč za tiste, ki so brez dela?
To leti na tiste, ki so dejansko sposobni dela, a ostajajo doma in se zanašajo na pomoč. Tu se potrpljenje konča. Za ostale t.i. delitve pa vlada sama določa kdo in koliko, tam pa naše tečnarjenje ne pomaga-če sploh kdaj in kje?
matjazd
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 567
Na forumu od: 14. 8. 2007

Neprebrana objavaNapisal/-a matjazd » 20. Sep. 2009 14:01

LaHauteCouture napisal/-a:bi komentirala pa se mi brat ne da


Sva že dva.
Mahagonij
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 2524
Na forumu od: 24. 11. 2005
Kraj: LJ

Neprebrana objavaNapisal/-a Mahagonij » 22. Sep. 2009 15:36

matjazd napisal/-a:
LaHauteCouture napisal/-a:bi komentirala pa se mi brat ne da


Sva že dva.
Brez skrbi, rezultat tega je zelo viden.
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
Uporabniški avatar
floribunda
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 4935
Na forumu od: 22. 2. 2007

Neprebrana objavaNapisal/-a floribunda » 22. Maj. 2012 9:33

Ste že razmišljali o tem kako bo nova obdavčitev študentskega dela vplivala na vas? Kako si boste izborili višjo urno postavko, da bo neto znesek še vedno dovolj za preživetje? Mislite, da to končno predstavlja zmanjšan obseg študentskega dela (čeprav je alternativa, avtorska pogodba isti šit)?
Uporabniški avatar
Mikopina
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 83
Na forumu od: 28. 6. 2011

Neprebrana objavaNapisal/-a Mikopina » 22. Maj. 2012 13:32

Najprej ukiniti študentsko delo, potem se bomo pa pogovarjali naprej! In zapret vse študentske servise, kjer je leglo pranja denarja!
sxe
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 118
Na forumu od: 18. 3. 2012

Neprebrana objavaNapisal/-a sxe » 22. Maj. 2012 22:28

Kar se tiče različnih oblik dela v Sloveniji (od študentov, sezoncev, honorarcev, zaposlenih preko agencij, zaposlenih za določen čas in za nedoločen čas) je ves problem samo v tem, da vse te različne oblike zaposlovanja za delodajalca niso enak strošek.

Naslednji velik problem je, da dejansko nimamo delovnih mest za univerzitetno izobražene ljudi. Še polovica tistih, ki ima delovno mesto za 7. stopnjo izobrazbe, ima službo za 7. stopnjo zgolj na papirju, ne pa glede na dodano vrednost, ki naj bi jo ustvaril človek s 7. stopnjo. Posledično imajo v Sloveniji vsi 1000 eur plače, od referentk s faksom po uradih, do komunalcev z OŠ. Razlika je samo v tem kaj morajo narediti za ta denar. Da o raznih birokratih, ki delajo delo eden drugemu ne izgubljamo besed. Novopečeni diplomanti pa lahko itak samo še sanjajo o takšnih službah.

Namesto da bi imeli učinkovit sistem socialne POMOČI, ki bi resnično pomagal ljudem PREBRODITI težke situacije, imamo neučinkovit sistem socialnega PODPIRANJA, ki tistim na družbenem dnu dejansko onemogoča da bi se kdaj resnično pobrali za vselej.

Z visoko obdavčitvijo dela pa samo financiramo vse te anomalije, korupcijo in prijateljski kapitalizem, ki se napaja iz državnih jasli.
PLUS ULTRA
Suzany
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 69
Na forumu od: 5. 6. 2012
Kraj: Ljubljana

Neprebrana objavaNapisal/-a Suzany » 04. Sep. 2012 10:30

Se strinjam - študentsko delo zmanjšat na minimum, ker firme čist preveč izkoriščajo to možnost in prihaja do preveč zlorab. Večina letnih prilivov iz naslova zaslužkov ŠS tako ali tako ne ustvarijo študentje, temveč izsposojene napotnice. To je dejstvo.
sanjaanja
Cosmopolitanka
Cosmopolitanka
Prispevkov: 1411
Na forumu od: 24. 10. 2007
Kraj: Gorenjska, Starost: 30 let

Neprebrana objavaNapisal/-a sanjaanja » 11. Sep. 2012 12:50

Glede študentskega dela bi bilo potrebno narediti čistko. Delajo naj tisti, ki so res študentje, ne pa da preko napotnic delajo upokojenci in zaposleni. če bodo delali samo dijaki in študentje ne bo več predstavljalo takšnega problema.
Kar se tiče plače 1.000 eur se mi zdi, da je to povprečje, ki je tako visoko zaradit nekaj nenormalno visokih plač. Nobeden kumunalec najbrž ne zasluži toliko. Na žalost še diplomiranci po večini ne.

Subvencije izkoriščajo tisti, ki jih sploh ne potrebujejo ali se jim ne da delati. Tisti, ki so res reveži pa dobijo premalo. Med privatniki je ogromno odhodov na čakanje, da vlečejo od države, v resnici pa še vedno opravljajo delo na sedežu podjetja. Gre za dvokratni zaslužek,...
sxe
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 118
Na forumu od: 18. 3. 2012

Neprebrana objavaNapisal/-a sxe » 15. Sep. 2012 10:51

No glede teh 1000 eur plače je vprašanje kaj se razume pod tem. povprečna bruto plača je nekje 1500 eur, kar je potem okrog 1000 neto. Seveda je to povprečje dvignjeno zaradi tistih z zelo visokimi plačami. Vendar tudi tisti z manj kvalificiranimi poklici večinoma prilezejo na 1000, samo da z nadurami, nočnimi, delom ob praznikih, raznimi dodatki itd. ne pa s samo osnovo, ki je okrog 700-800.

Komunalce rešuje, da imajo zelo dobro kolektivno pogodbo in imajo dejansko lahko višje plače od marsikaterega visokoizobraženega, če so dosti na terenu izven običajnega delovnika. A je že kdo kdaj slišal za stavko komunalcev ali pa komunalce, ki jamrajo po tv - ne, ker jim nič ne manjka...
PLUS ULTRA
sanjaanja
Cosmopolitanka
Cosmopolitanka
Prispevkov: 1411
Na forumu od: 24. 10. 2007
Kraj: Gorenjska, Starost: 30 let

Neprebrana objavaNapisal/-a sanjaanja » 17. Sep. 2012 11:04

sxe napisal/-a:No glede teh 1000 eur plače je vprašanje kaj se razume pod tem. povprečna bruto plača je nekje 1500 eur, kar je potem okrog 1000 neto. Seveda je to povprečje dvignjeno zaradi tistih z zelo visokimi plačami. Vendar tudi tisti z manj kvalificiranimi poklici večinoma prilezejo na 1000, samo da z nadurami, nočnimi, delom ob praznikih, raznimi dodatki itd. ne pa s samo osnovo, ki je okrog 700-800.


Potem ne moreš reči, da enako zaslužita. Enako pomeni isti znesek za isto število ur.

Vrni se na Politika

Kdo je na strani

Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri