Oh, ta tašča

[ania]

Nihče nima kontrle nad tem če jemlje zdravila. Ko je bila še skupaj s tastom in ko je odšla od doma, sva šla preverjat njene tablete in škatlice so bile polne. od takrat pa nevem če je šla po nova zdravila ali ne. vem da obiskuje redno psihiatra, ampak to je tudi vse. jaz je o tem ne bom spraševala, ker vem da se bove spet prepirale.
zaupal mi je prejšnje leto.l zakaj mi tega ni zaupal prej, nevem. sem pa sumila že od začetka, ker mi tako obnašanje ni bilo normalno.

[vžigalica]

Jaz se na tvojem mestu ne bi razburjala okoli taščinega obnašanja. Bolana je in tvoj fant je najbrž zaradi njene bolezni prizadet, sploh če je bolana odkar je bil on otrok. Gospa je najbrž tudi precej osamljena, po vsej vrjetnosti je v penzionu , brez moža... Vse kar ji je ostalo je njen sinek in najbrž ga zato pokliče 5x dnevno. Na splošno so psihično bolani ljudje željni človeške bližine, pogovorov in če tega nimajo se jim ponavadi poslabša. Tvoj fant najbrž razume kaj se dogaja z njo in se ji ravno zaradi tega ne postavlja po robu, ker ve da bo tako le še slabše. Strinjala bi se z eno pred mano da je psihična bolezen tako kot katerakoli druga bolezen, samo ker ni vidna fizično tako bolezen manj razumemo , nas posledično manj skrbi. Ne bi ti predlagala da prekineta stike z njo , prej bi ti svetovala da jo ti presenetiš in jo sama pokličeš vsake toliko. Najbrž čuti da je ne maraš in se zato obnaša še slabše. Res mislim da moraš sama narediti tisti prvi korak k spravi in jo kdaj presenetit. Vem da je to težko glede na vse kar ti dela, ampak glede na to da misliš ostat z njenim sinom se malo truda sigurno izplača.

Nevem če sem ti kaj pomagala ker vse to pišem zgolj iz izkušnje s svojo taščo in kaj bi jaz naredila v tvojem primeru.

[ania]

Ni v penzionu. je zaposlena 44-letnica. imela je pol leta nazaj nekega tipa in se je kaj naenkrat odločila da želi živeti sama in ga je vrgla iz stanovanja.
sama se trudim kar se da...ko sem na obisku se normalno pogovarjam z njo, ji pomagam, pač sem prijazna koliko sem lahko. pa se kljub temu nič ne spremeni. sto krat sem preslišala njene žalitve, kritiziranja in sem se samo nasmehnila. nisem se podala v "boj" z njo. po treh letih pa mislim da je čas, da se postavim zase. sem mislila da bo boljše, če se bom z vsem strinjala, če bom vedno prijazna do nje, pa ni boljše.
tu ne gre samo za žaljenje mene, gre za žaljenje moje družine, moje mame...
zgodbo sem res poenostavila..ampak je še ogrooomno stvari, ki so bile t.i. "pometene pod predpražniK".

[čuftika]

Če moški 5x dnevno kliče mamico, potem ne rabi partnerko. Tako imenovani mamini sinčki strašijo na vsakem koraku. Razmerje z njimi pa je vse prej kot lepo in enostavno. Njihove mamice so večkrat "namišljeno" bolne, ob svojih resničnih tegobah, v želji da dobijo še več pozornosti njihovega sina.

In moški se vedno odloči za mamo, za njo misli da mora poskrbeti, ker ga je ona vzgajala, partnerka pa ali vztraja ali gre proč...

[MarijaNana]

^^

1. Mama kliče, ne sin.
2. Duševne bolezni niso nič bolj namišljene kot katerekoli druge. Zlasti ni namišljena shizofrenija, zaradi katere je bila oseba že dvakrat hospitalizirana.
3. Mame, ki svoje sinove (ali hčere) čustveno izsiljujejo leta in leta, povzročajo globoke travme, ker razvijejo odvisniški odnos.
4. Če je človek 20 let trpel vsiljevanje občutkov krivde in odgovornosti, ki mu pripada, je potrebne precej samorefleksije, ki se ne more zgodit čez noč, da spozna, da pripisana mu odgovornost ni njegova ter da mora odnos vzpostavit na novo. In potem mora to dejansko naredit ... kar je dolgotrajen proces.

[čuftika]

Pisala sm na splošno in ne za noben točno določen primer...

[MarijaNana]

Aja, sem mislila, da se na ta primer nanaša, glede na to, da gre za temo s specifičnim problemom.

[ania]

Sva se odločila da bova za kakšna dva tedna prekinila stike, ker se spet nadaljuje klicanje moje mame in žaljenje in enostavno druge rešitve ne vidiva

[emanuela]

Z odnosi s fantovo družino si nezadovoljna, o njemu pišeš, da dela kar reče njegova mama...zdaj pa naenkrat prekinitev stikov, da o tvoji depresiji niti ne začnem...kar sem hotela reči je- nisi ti ravno pisala, da si zanosila? Ker okolje je stresno že za tebe, glede na to, kako pišeš, kako bo pa potem z otrokom?

[ania]

ravno zato bova nekaj časa prekinila stike... v bistvu nevem kaj želiš sploh povedati... zaradi moje depresije, torej ne morem imeti otroka? ne skrbi, sem se o vsem pomenila z mojim psihiatrom.

[emanuela]

Bolj sem ciljala na to, da mislim, da moraš najprej imeti razčiščene in urejene odnose s svojim partnerjem, da pripelješ na svet nekoga, ki bo odvisen od tebe. Kar pa vem, da je v večini primerov tako ali tako teorija.

[ania]

Zanosila sem....in sedaj naj po tvojem naredim splav, ker pač nimam urejenih nekaterih zadev? ne, sem finančno samostojna, imam svojo streho nad glavo, imam vse kar lahko nudim otroku. in če bom zaradi tega morala za vedno prekiniti s taščo, bom. od sedaj naprej gledam na sebe in mojega otroka. sva se oba s partnerjem pogovorila s psihiatrom in nama je tako svetoval.

[emanuela]

Sem mogoče kje omenila, da je to opcija? Čisto na splošno sem podala svoje mnenje, da mi neurejeni odnosi in otrok ne gredo skupaj. Ne pa da bi moral kdo narediti splav. Beri.

[čuftika]

Ania - takoj, ko kdo napiše nekaj kar ti ni najbolj všeč, postaneš napadalna in arogantna, kot kakšen majhen otrok. Če prav razumem boš kmalu dobila svojega otroka...
Vse ostalo pa ne bom raje komentirala, saj se strinjam z Emanuelo, da naj bi odnosi bili urejeni preden se nekdo odloči za otroka.

Jah, finančna samostojnost je odlična, ni pa edini pogoj za imeti otroka, poleg plodnosti seveda, no naj ne bi bil

[MarijaNana]

Ubogi otrok.