Biografije in resnične zgodbe + potopisi

[*zeljka*]

prebrala corinne hoffman - zbogom afrika, pa mi ni neki posebnga, še kr uredu.

[Bulma]

Jaz sem prebrala skoraj vse knjie od Victorie Holt in so supr. Pa tud te resnicne zgodbe : Suznja, Bela masajka, Ziva zazgana, Puscavska roza so supr.

Jaz pa sem prebrala vse od V.Holt. Pač je zakon pisateljica Prav tako sem prebrala tudi tiste knjige ki si jih gor naštela. Sužnje mi je bila ena prvih.

[purple_rain]

Še ena iz zbirke Travelers' tales, tokrat The Thong Also Rises, hecen naslov, je pa all-girls pisateljice, zbirka raznoraznih zabavnih dogodkov s potovanj. Sam, no ja ... ni mi blo glih rolling-on-the-floor funny. Škoda. Sem več pričakovala od te knjige. Je pa nadaljevanje tele(Sand In My Bra), ki jo želim še prebrat.

[steLLcy]

Trenutno berem: Peklenski raj Namibije (Ivan Sivec), doma imam pa še Se še spominjaš Afrike (Zdenka Žebre).

[kr.ena]

Jeannette Agnell: Dekle na poziv

Zelo zanimivo in dobro napisano. Ne sicer v literarnem stilu, še vedno je to "resnična zgodba", ampak za spremembo je avtorica inteligentna in razgledana oseba.
Ima doktorat iz antropologije, predava na faksu, žal samo honorarno, zato rabi dodaten vir zaslužka. In postane dekle na poziv. Hkrati tudi veliko razmišlja o tem in začne predavati predmet o zgodovini in antropoloških vidikih prostitucije - seveda pa nobeden ne sme vedeti, da tudi sama to počne.

Priporočam! klik

[purple_rain]

Še ena iz zbirke Travelers' tales, Sand In My Bra

Nič pretresljivega.

[steLLcy]

Berem: Zvone Šeruga - Poti v neznano

[kai]

Prisegam na humor v poeziji. V tem stilu.

[FemmeFatal]

Pri rosnih 18-ih sem se zaljubila v Kriznarjeve knjige in takrat tudi vse, ki so bile v knjiznici na voljo, prebrala.

Ocarala me je tudi Strogo zaupno na Irskem, a me je veselje do branja Gradisnikovih potopisov pri Siciliji minilo.

Zanimiv je tudi Seruga, a manj poduhovljen kot Kriznar in zato mogoce rahlo manj vsecen. Lahko pa, da sem se takrat prevec privadila na Kriznarjev stil pisanja in me je zato Seruga manj impresioniral.

Najbolji potopis oz. knjiga, ki se zacne kot potopis in nadaljuje v malce drugacnem stilu, pa je gotovo Sedem let v Tibetu.

Naslednja bo pa verjetno Koraki v prostost.

[purple_rain]

Bom kar v to kategorijo uvrstila, ker je namreč nekakšna novinarska reportaža/članek/esej..

Začela sem brati The United States of Europe (avtor T.R.Reid),
ki govori o tem "kako je Evropska Unija postala veleselia, medtem ko svet ni bil pozoren".
The superpower nobody talks about - from the Euro to Eurovision

To bo še zanimivo..

[metuljčica*]

A je katera brala od Peacehikerja potopis mogoče?

Ja. Tip je !
A je kljub temu zanimivo branje, se nisem mogla odtrgati, dokler je nisem do konca prebrala.

[Velouria]

Prebrala sem Dekle iz kleti oz. zgodbo Natasche Kampusch, ki sta jo napisala dva novinarja. Pišeta o Nataschinem in Priklopilovim življenju pred ugrabitvijo, naredita profil obeh, nato opišeta, kar je znanega o tistih osmih letih, nato pobeg in zgodbo po pobegu, zakaj so bili ljudje tako negativno nastrojeni, medije itd. Vključita veliko starih člankov, pogovorom z vpletenimi ljudmi + nekaj barvih slik.

Knjige sicer ni napisala Natascha sama, vendar pa še vseeno ponuja dober vpogled v njeno zgodbo z različnih zornih kotov. Hitro in zanimivo branje.

[purple_rain]

Naslednja v čakalni vrsti za branje je Neumni Beli Možje, Michaela Moora.


Sem prebrala zaenkrat samo nekej vrsti uvoda in ... že jokala od smeha zraven!

[kr.ena]

Misha Defonseca: Preživela z volkovi
Začela sem jo brati ob enajstih zvečer in ne vem, koliko je bila ura, ko sem šla spat, ampak prebrala sem jo "v šusu" do konca.
Naslov sicer malo zavaja ... deklica je prehodila 4000 km po Evropi, vmes je pač dvakrat srečala volkove in se družila z njimi, ampak doživela je tudi marsikaj drugega. Niso volkovi tista osrednja zgodba, so pa vsekakor zanimiva izkušnja.
Eden boljših dokumentarcev. Zaradi same vsebine, seveda. Literarni slog ni nič kaj posebnega, ampak saj tovrstnih knjig ne berem zaradi tega.

[kr.ena]

Prebrala sem Dekle iz kleti oz. zgodbo Natasche Kampusch, ki sta jo napisala dva novinarja. Pišeta o Nataschinem in Priklopilovim življenju pred ugrabitvijo, naredita profil obeh, nato opišeta, kar je znanega o tistih osmih letih, nato pobeg in zgodbo po pobegu, zakaj so bili ljudje tako negativno nastrojeni, medije itd. Vključita veliko starih člankov, pogovorom z vpletenimi ljudmi + nekaj barvih slik.

Knjige sicer ni napisala Natascha sama, vendar pa še vseeno ponuja dober vpogled v njeno zgodbo z različnih zornih kotov. Hitro in zanimivo branje.

Sem brala intervju z enim od teh dveh novinarjev pred časom ... moram reči, da mi je tip izpadel zelo antipatično. Glede sodb in "diagnoz", ki jih je podajal o Kampuschevi ... jaz sem pač proti temu. In ne vem, kako delujejo zakoni, ampak knjiga je prepovedana le v Avstriji in Nemčiji (sodno prepoved je dosegla Natascha), drugje pa se lahko prodaja. Evropska unija? Človekove pravice?