Ali imamo ljudje dušo?

[g00fy_qa]

Ne vem če je duša prava beseda, ampak neko duševnost zagotovo imamo. Neko višje zavedanje sebe, neko 'energijo'. Kako bi si sicer razlagali zunaj telesne izkušnje in mnoge druge bolj 'vsakdanje' stvari?

Še ne vem kam bi naj šla ta 'duša' po smrti, mogoče se reinkarnira (to mi je vedno bolj čudna teorija, ker ima veliko neznank), mogoče preprosto umre s človekom (čeprav - energija se nikoli ne izniči, kar spet prinese teorijo neke vrste reinkarnacije). Kar sem prepričana pri vsem je to, da ne gre v nebesa ali pekel.

[Shannon]

Ne verjamem v dušo. Ko umreš, je konec.

[Anelise]

verjamem,da "dusa" obstaja.da je vrsta energija in se torej samo spreminja iz ene oblike v drugo,in nikoli ne popolnoma izgine

[matjazd]

Ali imamo ljudje dušo?

Ne.

na netu ful velik piše o tem pa na kakih forumih...

Valda, ce pise na netu je zihr res.

Sej kaj bi pa blo, če ne bi verjeli, da se še nekje nadaljuje naša pot? Po moje bi nam bilo še težje sprejeti smrt, tako pa se lahko usaj tolažimo, da bomo umrle še kdaj srečali...

Tocno. Odlicno si povedala, zakaj ljudje verjamejo v to, kar pa seveda ne pomeni, da je res.

Se podpišem.

[Eući*]

Dodal bi se, da je reinkarnacija najbolj brezvezen koncept mozen.

zakaj pa ?'?

[Eući*]

Po mojm mnenju je človek tako telesno kot tudi duhovno bitje in da je lahko celostno srečen, mora ugoditi obema sferama. In duša je tista, ki svoje pot (Poslanstvo ) po zaključeni nalogi na Zemlji ,nadaljuje tudi v duhovnem svetu. Jaz reinkarnacijo vidim kot edino možno razlago za veliko stvari, ki se nam dogajajo v življenju.

Priporočam knjgi Potovanje in Usoda duš, saj marsikaj pojasneta

[positive vibration]

Ne vem če je duša prava beseda, ampak neko duševnost zagotovo imamo. Neko višje zavedanje sebe, neko 'energijo'. Kako bi si sicer razlagali zunaj telesne izkušnje in mnoge druge bolj 'vsakdanje' stvari?

Še ne vem kam bi naj šla ta 'duša' po smrti, mogoče se reinkarnira (to mi je vedno bolj čudna teorija, ker ima veliko neznank), mogoče preprosto umre s človekom (čeprav - energija se nikoli ne izniči, kar spet prinese teorijo neke vrste reinkarnacije). Kar sem prepričana pri vsem je to, da ne gre v nebesa ali pekel.

Se strinjam s prvim odstavkom. Jaz bi dušo poimenovala podzavest, nadzavest ali nekako tako. Neko polje nas, ki ga ne obvladujemo popolnoma, v bistvu ga sploh ne obvladujemo in morda bi nam veliko doprineslo, če bi mu bolj sledili in ga poslušali. V tem polju se nahaja tudi intuicija, zaznave in vse te čudne stvari, ki se nam občasno dogajajo - nekaterim, bolj senzibilnim bolj pogosto, tistim neposlušnim pa morda nikoli v življenju.

Namreč če se začneš poglabljat vase, ugotoviš, da vse, prav vse delaš po navodilih ega. Ego vodi tvoje življenje, kar pa ni dobro. Egu namreč marsikaj ni všeč in te zato muči, prav tako zna bit ego prekleto primitven in nevoščljiv.

No, temu superegu bi jaz rekla duša.

Kam izgine, ko umremo?

Tu pa bi se uzrla na poudarjeno besedilo: tudi v primeru, da je t.i. duša res energija - naše znanje zaenkrat sega zgolj tako daleč, da energije nikoli ne zmanjka, torej neprestan tok. Ne poznamo še vsega. Jaz upam in si želim, da ta energija izgine z mano. Oz. to si želi moj ego, ker ga je strah večnega življenja in podobnih traparij

[vrtavka]

Ali imamo ljudje dušo?

Ne.

na netu ful velik piše o tem pa na kakih forumih...

Valda, ce pise na netu je zihr res.

Sej kaj bi pa blo, če ne bi verjeli, da se še nekje nadaljuje naša pot? Po moje bi nam bilo še težje sprejeti smrt, tako pa se lahko usaj tolažimo, da bomo umrle še kdaj srečali...

Tocno. Odlicno si povedala, zakaj ljudje verjamejo v to, kar pa seveda ne pomeni, da je res.

Se podpišem.

Veliko ljudi verjame tudi v 'poslednjo sodbo', torej, da bomo kasiral za vse slabo, kar smo naredili v življenju. To ni ravno navdušujoče, ane?

Verjamem, da je v vsakem od nas nekaj unikatnega. Nekaj višjega, kar ne umre. Mislim, da je to nekaj, kar je nad človeško logiko oz. našim razumom. Duša, recimo. Nasploh se mi zdi da je vse obstoječe več kot le materialnost in da niso vse stvari na svetu razložljive.

Marsikomu se bo to smešno slišalo, ampak v to sem prepričana zato, ker nekako čutim sama sebe, se zavedam same sebe in si enostavno ne predstavljam, da bo ta Jaz nekoč umrl in da bo moj duh prenehal obstajati.

[neznankan]

Zelo dvomim. Sploh pa za nekatere dvomim, da jo imajo.

[UG84]

Ne verjamem v to (duša, reinkarnacija, posmertno življenje ipd), verjamem, da, ko umremo je to to. Telo pač neha funkcionirati. To je stvar racionalnega.

Hkrati pa priznam, ko bo kdaj umrl kdo, ki me je zares ljub in katerega bom pogrešala v življenju, ko ga ne bo več, bom skrivaj upala, da temu vseeno ni tako. To ja potem stvar iracionalnega.

[foxy.lady]

jaz tudi verjamem v to, da ima vsak človek dušo. sicer nisem verna, ampak se mi zdi lepo verjeti, da imamo nekaj kar je samo naše in nas spremlja na naši življenjski poti. Oziroma, kot v knjigi Severni sij, kjer so imeli junaki vsak svojo edinstveno žival, ki je odsevala njihovo dušo.