Priznam da... #19

[_patchouli_]

LZ, za lenarjenje na plazi bi bila po moje najboljsa izbira Andaman & Nicobar Islands, ampak ni najbolj poceni, ker moras leteti (so sicer mislim da tudi trajekti). Plus tam zna bit malo drazje, ker so pac otoki.
Drugace pa kaka Gokarna v Karnataki? Bolj mirno kot Goa, zagotovo, sploh ce mislis bit za novo leto.

Disclaimer: nisem se bila, ampak imam oboje nagledano ze nekaj casa.

[Ananhas]

Hvala LZ


- mi je fino brat saarijarvi, patchouli in LZ-ja, ker so na mestih, ki jih jaz verjetno ne bom nikoli obiskala
- je bila pa Rusija nazadnje super
- bom sedaj nekaj časa babuška v kuči

[Led Zeppelin]

-* sem se zastrupil
-* včeraj sem spremenil svoj plac kjer hodim jest, in ko sem pojedel večerjo...sem videl da je bilo vso meso odpakirano na luftu in niso uporabljali rokavic...in sem bil samo, Ow ow ow.
-* vstanem zjutraj in se odpravim proti avtobusu za Pokharo, se usedem...in pogledam okoli, vsi v puhovkah jaz pa v kratki majici...in se samo usuje pot.
-* skočim v taxi, prva soba z wcjem, naročim naj me čekirajo na 2 uri in sam koma za 7 ur.
-* je fajn imeti zalogo antibiotikov in hidracijskih soli, ker imaš lahko dehidracijski šok tako kot moj prijatelj po 5 urah.
-* moram priznati da se mi telo še nikoli ni dobesedno uprlo proti premikanju, 3 tedne mi je imunski sistem držal, vezi, vse...pridem iz hribov, prehlad, hud kašelj, vnete vezi, zastrupitev....že tri dni se poskušam premakniti, pa je telo tako "hej model, umiri se"!.
-* upam da bo vse tekoče z indijsko vizo, ker si res hočem ogledati Varanasi, ker me je vedno fascniral kraj, kjer smrt in življenje delita isto reko (zažigajo telesa na rečnih bregovih).
-* sem spoznal eno fajn punco iz Švice, in je obupna...res tist, ženska je pijana 24/7, včeraj so jo oropali, danes se je izgubila...fuck, najraje bi jo zašutiral okoli kepe.
-* mi ni logičen folk, ki ne jemlje drog, in potem so tako: Jap, Nepal ali Indija sta kraja kjer bom začel experimentirati, DFQ.
-* sem na treku spoznal eno izmed največjih bitch oseb v mojemu življenju, ena premožna punca, ki je imela okoi sebe eno skupino drugih mladih ljudi, in neverjetno nedosegljiv plan. Pride en iz skupine dol, reče, hej jaz ne morem, imam zelo hudo drisko in boli me glava, ona reče "ja, jutri boš nadaljeval, in če boš imel problem bomo poklicali po helikopter". Jaz sem imel čeljust do mize, in on reče "ampak, a ne pomeni to, da smo šli predaleč v mojemu stanju..?", odvrne "ne, imaš zavarovano, torej, jutri hodiš".
WADAFAK, sem mu lepo rekel, lej, pojdi dol...naslednji dan je hodil.

[hayley]

- ^ ojoj lz, upam, da si bos kmalu opomogel!

- sem se jaz enkrat zastrupila ze v Turciji in lih ko smo se imeli za it nazaj z letalom, pomoje bi rajs kar vegeterjanc ratala, ce bi sla na kasno tako potovanje
- mi gre na zivce ta dez, sploh ker ne morem it nic tect. Sem precej iz forme s sportnimi aktivnostmi in mi je ful lazje se prisilit it malo odtect, kot pa telovadit/ pilates izvajat..
- sem prav zapeckar, ze ful casa nisem bla kje zuni zvecer in bi blo fajn, ce bi kam sla, da ne ratam ze nonka prej, kamor se js kam spravim, ma bi se tudi to mogla malo prisilit na zacetku..

[Exit]

* sonce <3 ni več tiste vlage, se mi zdi, da se je zrak prečistil, posledično nimam več tistega annoying glavobola, ni omotice. super.
* bom morala malo prečistiti pri sebi določene ovire, ker se res dajem v nič za povsem trivialne zadeve.
* prisežem, da nihče ne more bit tako krut do mene, kakor sem jaz do sebe. non stop udrihanje.
* sem vesela, da bom ravno pred dopustom dobila malo boljšo plačo.
* se mi nekateri ljudje res gabijo. jim pomagaš, si vzameš čas za njih, in dobiš nazaj res tok shitty odziv... + ne prenesem ljudi, ki non stop moralizirajo drugim, niso se pa sposobni ubadati s svojimi problemi. sej vem, da je to precej zlajnano, ampak come on. da oseba ni sposobna osnovne samorefleksije, oz. da je tako samozaverovana vase, da so povsem slepi za objektivne posledice njihovih dejanj. ugh. se od zdaj naprej sploooh več ne mislim ubadat s takimi ljudmi, preprosto se bom odstranila. nimam živcev. res jih nimam.
* počasi pride nova plata od tiersna ven. nov komad je fantastičen. svež, tko pomirjajoče vesel. ne vem, ko ga poslušam si predstavljam kako sem na plaži, slišim in voham ocean, otroci se igrajo, mene pa boža sonce in v sebi čutim mir in harmonijo (glasba v meni sproža močne vizualizacije ).
* bo treba po dopustu malo razmislit o bližnji prihodnosti.
* tako kot včasih čutim hrepenjenje po bližini oz konkretno po partnerstvu, mi zdaj nenormalno ustreza, da sem sama. takoj, ko dobim (malo sem bom nerodno izrazila) neko dozo bližine, sem samo nope ok. dovolj je bilo. in je ok.
* z branjem Murakamija se mi samo še ponovno in bolj poglablja želja po samoti (beri: živiš nekje sam, odmaknjen od ljudi, edina družba so narava, glasba, knjige) - začelo se je s Kafko na obali. In ta njegova nova knjiga je še to dodatno poglobila. LZ, mislim, da bom počasi res potrebovala ključ od vikenda
* sem malo zabluzila. pardon

[Exit]

Aja pa še link do Tiersna. Željeni vtisi

[lollypop-@]

Sem ful vesela, ko vidim, da se vsem nekaj poklaplja. Se mi zdi, da opaziš ful večje spremembe, če nekoga vsako toliko vidiš, kot če si z njim vsak dan. In sem za vse vesela tudi tu na forumu se mi zdi, da vsi nekako greste po svoji poti in da počasi uresničujete svoje želje, kar je ful lepo
Se pa itak vsi spreminjamo, rastemo… vse izkušnje nas samo ojačajo.

Čestitke Ananhas tvoja zgodba se mi zdi taka lepa, nekako navdihujoča

…Da ne vem več kaj me zanima in kaj bi rada počela v življenju in me to res obremenjuje. Do sedaj sem vedno vedela, katera je naslednja stopnička, kaj še želim doseči, kje želim biti. Sedaj pa nisem o ničemer več prepričana… sem dosegla takšen položaj, kakršen sem želela, več let sem delala na tem in sem mislila da je to to, da bom imela ob tem neko notranje zadovoljstvo, pa sem namesto tega, postala zmedena. Se mi zdaj nekako nič več ne da. In se celo sprašujem, če bi to delala celo življenje ali bi raje kateri drug poklic opravljala. Hkrati se mi pa zdi res škoda vsega prejšnjega truda in izobraževanj, ki sem jih vložila v to, da sem prišla do sem… Prav noro. Res bi rada ponovno imela vizijo, želje itd. pa sem nekako postala kar do vsega mlačna. In to je že nekaj časa in bolj se ukvarjam s tem, manj se mi zdi da vem kaj bi rada…

…Da sem že dva tedna bolna in ne vem kaj naj sama s seboj. Vse sem že prebrala in pregledala in sem sama sebi tečna. Komaj čakam da bom imela dovolj moči, da bom lahko normalno delovala. Delo se kar nalaga in nalaga.

…Da se enemu družinskemu članu zdravstveno stanje vsak dan slabša in mi je grozno, ko nič ne morem. Lahko samo gledam, pomagam po svojih zmožnostih in to je to. Nič drugega. Ne morem zaustaviti, zamrzniti stanja ali česa preprečiti… In mi je to tako grozno. Tako nemočno se počutim…

[Exit]

* znam včasih bit ev0l bitch. u deserved it.
* imam včasih potem zaradi tega slabo vest, ampak ugh. ko se mi enkrat res nabere ves gnev, neke zamere... konec.
* sem se končno postavila zase, in se res počutim... ah. odlično.

[Ananhas]

Hvala lollypop in pa sestra te pozdravlja sva po dolgem času odprli debato ta vikend in hvala za takrat, saj veš

- nič za priznat, želim pa vsem, ki ste bili poškodovani, bolni, greste čez težje (družinske) zadeve, da se vse dobro izteče...

[Cryselle]

*Nisem brala vsega, ampak sem ujela, da ste vsi čestitali Ananhas, tako da tudi iz moje strani vse lepo in dobro do konca nosečnosti.
*Zelo pogrešam mačke. Kar sanjarim že o crkljanju z njimi. Ko mi od doma pošiljajo slike in videe od novih dveh muckov je samo še huje. Komaj čakam, da ju bom lahko pocartala, cukra mala.
*Sem vesela, da imam tu možnost rednih sprehodov s psom, je tudi fajn za rekreacijo. Samo ne vem, še vedno sem cat person. Všeč mi je mačja priliznjenost in samostojnost, pa tista prijaznost, ko se njim zapaše seveda.
*Imam rada kolegičinega kužata, ampak damn, vedno, ko ga dobim v varstvo mi je neprestano za petami, gleda me, kako jem nonstop, pričakuje, da se bom ukvarjala z njim in imam kar slabo vest potem, ker se mi ne da vedno.
*Mi je malo nerealna ta kolegica ...zadnjič je rekla, da imet psa je težje kot met par let starega otroka. Sem bla sam ''najprej imej otroka, potem pa govori.''
*Imam rada presenečenja in darilca za druge ljudi. Ne vem, prav zabavno mi je načrtovat. Pa ne mislim daril v stilu božičnih praznikov (to mi je kar muka, ker nikoli ne vem, kaj zbrat), ampak bolj to, ko nekoga presenetiš kar tko, ko niti najmanj ne pričakuje. Ampak sem ziher, da mu bo všeč ...

[*inkica*]

…Da ne vem več kaj me zanima in kaj bi rada počela v življenju in me to res obremenjuje. Do sedaj sem vedno vedela, katera je naslednja stopnička, kaj še želim doseči, kje želim biti. Sedaj pa nisem o ničemer več prepričana… sem dosegla takšen položaj, kakršen sem želela, več let sem delala na tem in sem mislila da je to to, da bom imela ob tem neko notranje zadovoljstvo, pa sem namesto tega, postala zmedena. Se mi zdaj nekako nič več ne da. In se celo sprašujem, če bi to delala celo življenje ali bi raje kateri drug poklic opravljala. Hkrati se mi pa zdi res škoda vsega prejšnjega truda in izobraževanj, ki sem jih vložila v to, da sem prišla do sem… Prav noro. Res bi rada ponovno imela vizijo, želje itd. pa sem nekako postala kar do vsega mlačna. In to je že nekaj časa in bolj se ukvarjam s tem, manj se mi zdi da vem kaj bi rada…

…Da sem že dva tedna bolna in ne vem kaj naj sama s seboj. Vse sem že prebrala in pregledala in sem sama sebi tečna. Komaj čakam da bom imela dovolj moči, da bom lahko normalno delovala. Delo se kar nalaga in nalaga.

- sem v zelo podobni situaciji. Mogoče res malo pogojeno z bolniško pri meni. Drugače sem vedno v pogonu, maksimalno aktivna, in nekako se zadnje čase redko in vedno manj ustavim, da namenim čas za samorefleksijo in analizo svojih občutkov. Preden sem se zaposlila, sem imela dnevne seanse sama s sabo Zdaj, ko sem bila na dvotedenskem prisiljenem počitku, pa je bilo spet ogromno časa namenjeno ravno temu. V glavnem, proces, ki vedno poteka.. ampak me dnevni ritem na žalost odmakne od svojih občutkov.

- sem bila lani na enem predavanju Mance Košir. Nisem fanica, sploh, ampak je bila slučajno možnost, in sem šla, predvsem z namenom podpiranja društva, ki je organiziralo predavanje. Po predavanju pa sem odšla z nasmehom na obrazu. Njena misel, ki mi je najbolj ostala v glavi in mi bo verjetno do konca življenja, je, da se mora človek v življenju odločiti ali želi imeti prav ali želi biti srečen In to je sklep vsake moje refleksije. Želim biti srečna. Želim biti srečna v sebi in zaradi sebe. In ko bom zaradi službe, odnosov, okolja, nesrečna, bom to spremenila. Vztrajati pri nečem kar me delala otopelo in abulično, samo zaradi tega, ker je varno in poznano, nima smisla. Trenutno imam še to svobodo, da se lahko sama odločamo svoji prihodnosti in željah, in s tem nikomur ne škodujem.

- prav razmišljam včasih koliko ljudi, ki so končali svoje življenje na neki točki, bi bilo morda danes srečnih (poznam jih namreč veliko - samomorilcev), se opravičujem za morbidnost samo mi ne da miru včasih...

- si jaz tudi to velikokrat delam. Prav poglabljam se v to. Letošnje leto me je kar dvakrat streznilo s tako novico. Ostanejo pa vprašanja in za vsakim, novo...

- mi trenutno paše melanholična glasba. V jeseni me nekako vedno potegne v instrumentalno, orkestralno glasbo. Danes pa poslušam vokalne skupine. Res lep repertoar in tako čisto, nežno petje ob katerem mi gre kar na jok.

[Led Zeppelin]

-* jutri končno dobim vizo za Indijo. 9 dni sem čakal. Fuck.
-* je bil danes dan nakupov, vse to moram transportirat s sabo v Indijo, ker je pošta tam cenejša.
-* ima Nepal ogromno praznikov, trenutno je vse zaprto do ponedeljka, skoraj vsak mesec, za tri dni
-* me čaka našponan teden, in drag teden...Varanasi, Agra (Taj Mahal) in Jaipur..problem je, ker so vsi vlaki prodani, in se bom moral furati z busom, ki je 1x dražji, in 1x slabši.
-* sicer se ful veselim vseh res pomembnih mest, in zgodovine...ampak mislim da dobil overdose z mesti. Moram narediti dober plan, da se skrijem nekam v naravo za kak teden.
-* je javni prevoz v Nepalu za crknit smešen, imajo takšne male kombije, kjer je 8 sedežev, in potem se notri nabaše 17 ljudi, in 4je visijo na strani .
-* je Katmandu trenutno zelo pisan, ker so pomembni prazniki...lučke, ognjemeti, živa muska...predvčeraj je bil praznik psov, včeraj so darovali darila pred vrati in otroci so peli pred vrati.
-* mislim da večina ljudi misli da se ful ne zanimam za kulturo ali ljudi, ampak vedno sem raje opazovalec kot nekdo ki ne vem, pleše, ali počne nekaj...zato imam rad fotografijo, ker samo ujamem trenutek, in ne poskušam biti del njega.
-* se res veselim Indije, vem da bo naporno...ampak fuck, je Indija, ne moreš reči da si potoval če nisi šel vanjo .
-* se ujamem v Rajastanu z mojim prijateljem iz Brazilije...je model mal odpičen in čisti ženskar. Kul človek, skupaj se prereživa da se jokava.
-* se moram bolj organizirati za naprej, centralna Azija in Gruzija sta bila zelo umirjena in spontana, tale del pa zahteva večjo angažiranost in plan. Jbg .

[Sarissima]

- da sem sama sebi smešna, ker imam nek neracionalen crush na kolega, ki dela na drugem oddelku, na drugi lokaciji in razen mailov in občasnega klica ali dveh nimam stika z njim. Niti videla ga še nisem nikoli , morda je ful star kaj pa vem
- da se je situacija v službi (zaenkrat) hvalabogu umirila
- da sem se zavedla v kako "ekstremnih" pogojih začenjamo kot popolni začetniki v podjetju šele, ko mi je bivša sošolka povedala da je po 2 mesecih dala odpoved ker ni prenesla tega tempa in takojšnje odgovornosti. Še bolj mi je neverjetno ker je (še preveč ) komunikativna, ni nikoli imela problema povedat profesorjem kar jim gre in je pri meni zapisana kot brihtna in sposobna
- mi je bilo ful lepo se malo podružit z njo, ker razen da smo si pomahale na cesti že najmanj 5 let nismo imele nekih stikov. Zdaj pa vseljena z njenim, resno razmišljata o otrocih itd. Zrasli smo, čeprav vse stare znance še vedno dojemam kot smrkavce
- sem rabila tale mini dopust. Obožujem Evropo ker greš lahko kamorkoli, kadarkoli brez da bi rabil razmišljat o čemerkoli. Evre maš (skoraj) vsepovsod, telefon maš zastonj vsepovsod, nobenih viz, vrst na mejah EU je nekaj najboljšega ever. Usedeš se na vlak v avto letalo, in samo greš. Se mi zdi da Evropejci to premalo izkoriščamo .
- ga pogrešam.

[hayley]

- imam nek mini ( nenormalen! ) crush na enega kolega/ znanca, sem ga srečala po daljšem času in kar živčna ratam pred njim, ne morem verjet kako sem smotana, še sama sebe ne razumem.
- je blo fajn se videt z eno kolegico po daljšem času, zdej je to verjetno skoraj edina moja samska kolegica. Mogoče bomo celo kaj ven šle ('žurat') v kratkem, po daljšem času zame.
- si je ena druga kolegica najdla tipa v tujini (izven Evrope) in se menda ne želi vrniti v Slo, ker ji je življenje tam bolj všeč, ima pa kar en svoj okus za lokacije. Že potekajo neki plani, da jo bomo šli enkrat v bližnji prihodnosti obiskat.
- da grem sama sebi na živce in se mi velikokrat zdi, da delam vse narobe.

[Ananhas]

Hvala Cryselle.

- sem ob tej zgodnji temi še bolj zaspana