Osamljenost

[zala123]

Kaj smo čisto vsi osamljeni?

[anoyel]

še moj piskrček. tud sama sem obkrožena z ljubečo družino in dobrimi prijatelji, a vendar se na trenutke počutim tako izgubljeno, osamljeno... v teh trenutkih si želim čim bolj zapolniti čas. najdem tečaje, opravke, študij, pohajkovanje naokoli, nakupovanje, kavice itd. skratka, da nisem sama doma. ampak zvečer vseeno ostanem sama, samcata. mislim, da mi manjka tisti nekdo, ki bi mi ob koncu utrujajočega dne prisluhnil in me objel. partner mi manjka. a dokler ne bom spoznala tistega, ki bi mi stresel tla pod nogami bom še naprej samcata in posledično osamljena. tako pač je.

[@smrketka@]

jst vedno bolj ugotavljam, da osamljenosti nas lahko reši samo ljubeč partner oz. ljubezen. se mi zdi, da je to vse kar si večina ljudi želi. lahko maš veliko prijateljev, se razumeš z družino, dovolj denarja, a če nimaš prave osebe ob sebi, ki ji lahko izkazuješ ljubezen in obratno se mi zdi, da je vse ostalo brez pomena.
pa mi povejte, ali se motim???

[Amy.<3]

...Ko sem z njim, se ne čutim osamljene...Ko pa njega ni ob meni, pa se malo počutim osamljeno...Ampak to osamljenost prežene moja prijateljica...Imam zelo malo prijateljic, ampak tiste, ki pa jih imam pa so res zlate... :bussi:

[Rebook#3]

jst vedno bolj ugotavljam, da osamljenosti nas lahko reši samo ljubeč partner oz. ljubezen. se mi zdi, da je to vse kar si večina ljudi želi. lahko maš veliko prijateljev, se razumeš z družino, dovolj denarja, a če nimaš prave osebe ob sebi, ki ji lahko izkazuješ ljubezen in obratno se mi zdi, da je vse ostalo brez pomena.
pa mi povejte, ali se motim???

Seveda! Kdo pa ne bi bil rad ljubljen? Ne poznam korenjaka, ki bi dvignil roko na to vprašanje. Saj po tem vso človeštvo hrepeni! It's all about love! Tudi jst se zadnje čase počutim bolj osamljeno, še posebej zato, ker trenutno nimam fanta in ko začnem mogoče malo bolj o tem razmišljat ... Tudi prijateljev nimam precej, ampak me to sploh ne nervira. Pomembna je kvaliteta. Mislim, da si ljudje premalokrat povemo, kako lepi in enkratni smo. Seveda pa je to najbolje slišati od drugih!

[*hox*]

jaz se počuti osamljeno zmeraj kadar ob sebi nimam fanta!

Enako je pri meni.

Zraven sebe imam lahko celo družino pa še prijateljice, pa ga bom še vedno pogrešala, in še vedno bo nekaj manjkalo do tiste popolne sreče.

[..aNia*.]

js se počutim osamljeno od takrat ko sem izgubila svojega najboljšega prijatelja ( ) ni več to to..pri ostalih se počutim k da bi steni govorila..ne sj ni tolk hudo, samo manjka mi nekdo ki bi me zares poslušal

[mirella]

js se pocutim osamljeno, ker dejansko sem sama.. (ljubezen,druzina, prijateljstvo)

[linkica]

se strinjam, da nas ljubezen izpopolni na nek nacin in osreci... ampak dejansko smo vedno sami. na koncu koncev ostanemo sami s sabo in uzivati moramo tudi v samoti.

[Mahagonij]

osamljena ?: seveda

imam najboljšo prijateljico , kopico ostalih , dobre starše (čeprou se bolj mal vidmo pa se ne zastopmo glih) , ...sošolce k se fuul zastopmo pa use.

sam ....počutim se vseeno osamljeno. manjka mi tisti nekdo , ki bi mi dau vedit da sem uredi člouk , ...itd.

včasih bi vse te ljudi ki jih imam zdej ob seb zamenjala sam za 1 človeka, ki bi mi vsak dan povedu , da sem uredi, pa da me ma rd

Upam, da ni presenecenje, sam to kar dozivljas ni nic unikatnega ali specialno tragicnega. Tko je nabrz z vsemi, ki smo samski, da bi radi nekoga, da bi jim obcasno dal vedt, da neki pomenijo.

V splosnem se celo ljudem, ki me dobro poznajo, niti ne svita ne, kaj mene muci. Seveda zato je povsem nemogoce, da bi drugi ljudje socustvovali z mano. Situacija, za katero ni nihce kriv in tudi ni nobene pametne resitve.

Zadnje case se pogosto pocutim, kot da sm stranski igralec v filmih drugih ljudi, laboratorijski tehnik v CSI, ki se utelesi za 30 sekund na epizodo, da postreze z informacijami o kemicni sestavi zrtvinega komolca, dispenzer informacij brez duse.

Oh well...

[barbi]

vsi se včasih počutimo osamljene, to pač tak je. jaz se vedno počutim osamljene, če sem npr. v množici ljudi in me popolnoma nihče ne razume al pa se vsaj meni tako zdi. prijatelji pridejo sami od sebe, takrat jih boš spoznala, ko jih boš najbolj potrebovala...

[Lotti]

Evo še ena zelo osamljena duša Pred kratkim sem končala večletno vezo z fantom, sicer sem trenutno čustveno zapletene z nekom, samo to pač ni prijatelj...In tudi jaz zelo dobro vem, kako je ko si želiš it ven, ma nimaš koga poklicati, ko hočeš na sprehod, pa nihče nima časa, ko hočeš na kavo, pa nimaš s kom...Vedno sem mislila, da imam veliko dobrih prijateljic, samo zdaj se mi odpirajo oči in spoznavam, da so to pravzaprav osebe, ki želijo moje družbe, ko imajo probleme, ki jih nihče drug noče reševat in ko nimajo nikogar drugega zato...V trenutku ko sem ostala sama, so bili vsi tu,vsi so želeli vedeti, zakaj sva šla z fantom narazen in oh in sploh...čez dva dni ni bilo nikjer več nikogar.To res veliko pove o prijateljicah mar ne?

[Tamala_mrha]

Sem imela (in še imam občasno) vmesna obdobja, ko sem se počutila zelo osamljeno, ampak zdaj to premagujem s tem, da se vedno z nečim zamotim, kar me pač veseli. Ni pa isto biti sam ali biti osamljen.

[*roquen*]

Ja js sem pa zelo osamljen odkar sva se s punco razšla. Živel sem in še vedno le zanjo in zaradi nje sme pozabljal na prijatelje in sedaj imam problem da me večina ljudi sploh ne pozna več. Zelo mi je hudo samo tako je pač ratalo in jaz ne morem nič glede tega.
Mi je pa žal da s punco nisva več skupaj... čeprav bom vložil vse sile da jo pridobim nazaj!

[Aloha]

Dobronameren nasvet: u prvi vrsti moraš živet zase, ne za druge Nikol se zarad drugih ljudi (pa tut če je to tvoja punca) ne odpove(du)j stvarem, k jih maš rad in te veselijo. Kr enkrat ko je konc se zgodi to, kar se je teb; ne ostaneš le brez partnerke, ampak brez usega.