Osamljenost

[cukr8]

Ja, saj... Osamljenost sploh ni odvisna od števila prijateljev / znancev ipd.... Lahko imaš le 1 ali 2 dobra prijatelja, pa se ne boš nikoli počutil osamljenega, in obratno...

Sama sem vedno zavestno zavračala druženje oz. nisem hotela imeti prijateljev - res, še danes nikogar nočem imenovati z nazivom 'moj/a prijatelj/ica' ... Spustim jih največ do ravni znancev oz. kolegov... Že kot otroku se mi je zdelo najbolj grozno, če me je kdo kam povabil, ali še huje - ko se je par sošolk pojavilo pri vratih, ker so se prišle igrat z mano ... Kar za vrata sem se skrila in zadrževala solze ...

No, z leti sem se malce omehčala, in ko osebo res dodobra spoznam & ji bolj zaupam, se zdaj že z veseljem družim z njo (pa še to ne vedno )... Je pa res, da ko neko osebo 'sprejmem' v svoj krog, potem mi nikakor ni vseeno zanjo...

Tako da sem za to, da me ne obkroža kup ljudi, v bistvu kriva večinoma sama... Pravzaprav me to niti ne moti, le občasno me malo presune in se začnem smiliti sama sebi ... Ampak to mine, ker vem, da bom lahko to spremenila, ko bom razčistila vse stvari pri sebi & si z oblikovanjem osebnosti pridelala malo samozavesti... Ravno danes sem bila v knjižnici in privlekla s sabo celo vrečo knjig na to temo ...

Me pa včasih tudi malo potre, ko ugotovim, da si na koncu itak vedno sam ... Redko kdo se tako iskreno zavzame za človeka oz. mu stoji ob strani, kot se trudim sama (in tudi pričakujem od drugih; večinoma neuspešno)... Tudi tisti, ki imajo na kupe prijateljev / znancev, imajo pogosto z njimi le površinske, bežne odnose oz. vezi, tako da o njih vedo komaj kaj več od njihovih imen - pa jih vseeno vse po vrsti ponosno prištevajo med svoje 'prijatelje' ... Ne vem, meni se zdijo takšna poznanstva 'brez veze' in bi raje razvijala oz. negovala vezi le z nekaj ljudmi, da bi bile kvalitetne ...

[ErzulieNo6]

Imam prijateljico, kateri dosti povem in zaupam vendar ona meni nikoli nic. Potem imam tudi en kup znancev in kolegov... Rada bi imela eno 5 res dobrih prijateljev, da bi skupaj preživljali prosti čas, se zabavali etc...

Sicer pa sem v takšnem stanju nekje tam od junija, ko se je začela matura. Od takrat sva se videla samo enkrat pa še takrat ga nisem hotela iti pozdraviti, in sedaj mi je žal. Kot vedno

[BeLLi]

Tkole bom rekla ... čimbolj boste razmišljale o tem, kako osamljene ste, tem bolj osamljene tudi boste. Stvari si je treba uzeti na izi in bit čimbolj sproščene. Ko boste prišle do dejstva, da nikoli ne boste usem ugajale, boste bolj sproščene in enostavno bolj pripravljene za druženje.

Sama lahko rečem da imam veliko prijateljov. Imam svoje mnenje, od katerega ne odstopam in se tudi dobro zavedam, da me nekaj ljudi ne prenese.

Še najbolje se mi zdi, da ne razmišljam o tem, kdo je moj prijatelj in koliko jih imam ter kdo me ne mara, ampak ko se mi zazdi pokličem kogarkoli. In ta kdorkoli bo tisti trenutek mojega druženja moj najboljši prijatelj. Glavno je, da mi je oseba simpatična.

Tako se redko počutim osamljeno, seveda pa imam tudi dneve ko bi najraje use po vrsti zadavila

[punchka]

jaz se včasih počutim osamljeno, ja. pa imam precej prijateljev, super družino in fanta. ampak včasih se mi zdi, da so vsi ti odnosi prepovršni, kot je ena že napisala.
enostavno ko me kaj teži in rabim pogovor, nimam NIKOGAR, komur bi lahko to zaupala. in zato občasno padem v depresijo

[srčica*]

jaz pa mam dobre prijatelje pa fanta, ap mi danes vseeno neke fali... ne počutim se ok...

[Mahagonij]

Ravno danes sem bila v knjižnici in privlekla s sabo celo vrečo knjig na to temo ...

Katere pa?

... Ne vem, meni se zdijo takšna poznanstva 'brez veze' in bi raje razvijala oz. negovala vezi le z nekaj ljudmi, da bi bile kvalitetne ...

Sploh niso brezveze. So koristna na veliko razlicnih nacinov kot socialna mreza.

[cukr8]

^^

Uf, par knjig s področja psihologije - na temo samozavesti, o spoznavanju ljudi, o samoprenovi, blablabla... Mal počitniškega branja namesto zakonov & sodb ... Itak tega ne gre jemati za čisto zlato, ampak nekje je treba začet ...

Mah, lahko da so številna poznanstva koristna (verjamem, da so), na živce mi grejo pa npr. tipi, ki naštevajo cele spiske babnic in jih imenujejo kot svoje prijateljice, pa so se po možnosti le 1x v življenju pogovarjali z njimi, ali pa ljudi nekritično označujejo kot svoje dobre kolege, pa jih poznajo npr. precej manj kot ti sam (ki pa jih ne uvrščaš na spisek kolegov) ... Se pravi 'umetno' širjenje kroga poznanstev, skoraj brez podlage, 'od daleč'... Poznanstvo zaradi poznanstva samega ...

No, naj delajo, kar želijo, ampak jaz si prijateljstvo drugače predstavljam...

[Mahagonij]

^^

Uf, par knjig s področja psihologije - na temo samozavesti, o spoznavanju ljudi, o samoprenovi, blablabla...

Mislil sem konkretno naslove in avtorje.

Mah, lahko da so številna poznanstva koristna (verjamem, da so), na živce mi grejo pa npr. tipi, ki naštevajo cele spiske babnic in jih imenujejo kot svoje prijateljice, pa so se po možnosti le 1x v življenju pogovarjali z njimi, ali pa ljudi nekritično označujejo kot svoje dobre kolege, pa jih poznajo npr. precej manj kot ti sam (ki pa jih ne uvrščaš na spisek kolegov) ... Se pravi 'umetno' širjenje kroga poznanstev, skoraj brez podlage, 'od daleč'... Poznanstvo zaradi poznanstva samega ...

No, naj delajo, kar želijo, ampak jaz si prijateljstvo drugače predstavljam...

Zato se jim pa rece kolegi in znanci ne pa prijatelji. Jst mislim da je veliko stevilo le-teh zelo dobro za kvaliteto zivljenja. Ne potrebujes prijateljev zato, da si med ljudmi. Pomembno je imeti dobre prijatelje, toda vecinoma imajo oni svoje zivljenje, in zato je dobro imeti veliko kolegov, za pocetje raznih skupnih aktivnosti in drugega druzenja.

[cukr8]

Ja, seveda, razumem, kaj želiš povedati (in se s tem tudi strinjam)... Saj imam tudi sama znance & kolege, ki so včasih prav dobrodošli ...

Seveda ni nič narobe, če poznaš veliko zanimivih ljudi z različnih področij... Govorila sem bolj o tistih ekstremih, ki vsakega, ki jih 2x pogleda, že navdušeno omenjajo okrog kot 'svojega'... V smislu, kot bi želeli izpasti frajerji, ker poznajo toliko ljudi oz. vsaj neko določeno osebo, v resnici pa nimajo prav veliko stika z njo (npr. prodajalec, ki je na kratko poklepetal z neko znano pevko v trgovini, pa se naslednji dan že vsem hvali, koga pozna)... Ali pa postavljanje pred drugimi z naštevanjem, koga vse poznaš oz. (še slabše) koga pozna nekdo, ki ga ti poznaš ... Tudi to se dogaja ...

No, takšne 'vezi' se meni zdijo brez veze, morda le kot neka kulisa za prepričevanje sebe / drugih, kako popularen si med ljudmi... In po mojem niso ravno zaščita pred osamljenostjo... Vsaj zame ne bi bile ...

[Claudia22]

Zanimiva tema!

Prvo, kar mi pade na pamet, sta besedi "sam" in "osamljen" in njun pomen, ki nikakor ni isti, vsaj zame ne, pa verjetno tudi za vas ne. Zato sem šla mal v g. SSKJ pogledat pa je pomen bolj ali manj isti. Pri obeh piše: "da je kdo brez stikov, brez družbe, brez povezave z drugimi".

Kakor koli, jaz sem velikokrat sama doma, torej brez družbe drugih ljudi, pa še to ne pomeni, da sem tudi osamljena (Najlepši so mi trenutki, ko sem sama doma in lahko delam, kar hočem. ).

Osamljena sem bolj redko, ponavadi takrat, ko imam kak problem, ko mi kaj ne gre, ko sem žalostna zaradi česa in se ne morem nikomur zaupati, ko ni nikogar, ki bi me poslušal, skušal razumeti - v takih in podobnih primerih po moje pri človeku nastopi osamljenost - ko je nerazumljen s strani drugih. Obenem pa še takrat, ko si ne želiš samo neke vrste čustvene vezi z nekom, ko pogrešaš čustveno intimo z nekom, ampak tudi takrat, ko ti manjka fizična, konkretna bližina drugega človeka, ko si želiš, da bi te kdo objel, pocartal ...

Drugače pa se tudi meni zdi, da je dandanes vse več osamljenih ljudi in da dandanes to niso več samo starejši ljudje, ampak tudi mladi, tudi ljudje srednjih let. Veliko jih hrepeni po čustveni in fizični bližini drugega človeka in če tega nimajo, prav lahko nastopi občutek osamljenosti, občutek, da nikomur ni mar zate, da si na nek način sam na tem norem svetu - pa smo spet pri definiciji besed "sam" in "osamljen".

Čeprav pa obstajajo tudi ljudje, ki vse to imajo, pa so vseeno osamljeni, kar vso zadevo spet postavi v neko drugo luč.

Kakor koli, da zaključim: lepo je imeti ljubljene ljudi (starše, partnerja, prijatelje, kolege, znance, sodelavce, sošolke, sošolce ...) okoli sebe, vendar vsak človek potrebuje tud čas, ko je sam s seboj in svojimi mislimi.

[zala123]

Razumem vas. Imam dovolj prijateljic s katerimi lahko klepetam preko smsov, mailov, v službi,... ampak kljub temu sem osamljena, ker imam malo tistih, ki bi hodile z mano ven. Večina jih nima časa, ker imajo družino, fante, otroke,...

[tipika]

Js se tudi počutim osamljeno. Pa ni to zdej tisto da pa res ne bi imela nobenega prijatelja al karkoli, ampak ni pravih prijateljev. Imam pa tudi takšne ki jih kdaj pokličem ko bi rada šla ven in vsi vprek najdejo kak beden izgovor zakaj pa ne grejo ali pa grejo in uakaj ne morem z njimi. Zaradi tega se včasih počutim grozno ker potem začnem razmišljat da pa je mogoče kaj narobe z mano, da me pa nočejo v svoji družbi. Ampak ne sem prav simpatična, zgovorna in polna energije Potem pa ko pridem ven pa me naenkrat vsi poznajo in me pozdravljajo, kakšno uro pred tem pa nisem bila dovolj dobra da bi bila v njihovi družbi. Samo da se pokažejo da oni pa pač poznajo ful velik folka, v tistem momentu bi pozdravili verjetno še svojega najhujšega sovražnika Torej ja sem osamljena, ker je sobota zvečer js pa nimam prave prijateljice s katero bi ga šla ven žurat

[azuc@r]

jz se včasih počutim osamljeno, ko imam okrog sebe veliko ljudi pa me nihče ne razume.

enako, imam polno znancev pa hodmo žurat, na sprehode, zdej ko sm bla v bolnici so me hodil gledat, cela čreda, vedno me prašajo za pomoč pa pomagat, pa vedno pomagam, ampk, da sm pa js tista ki rabi pomoč, pa noben ne opazi, pa če povem kaj me daje, ne razumejo...takrat se počutim čist samo, pa še prebolevam bivšega, pa mi včasih nazaj useka pa nobedn ne razume zakaj...

je pa res, da sem zdej pred kratkim se zbližala z enim kolegom in mi je v ogromno oporo, je neprecenljiv

[linkica]

jaz pa nisem osamljena, sem pa vcasih sama... in vcasih prav pase. pride pa kaksen dan, ko se pocutim prevec sama... pac zamotiti se moramo pa gre.

[christianni cruz]

osamljena ?: seveda

imam najboljšo prijateljico , kopico ostalih , dobre starše (čeprou se bolj mal vidmo pa se ne zastopmo glih) , ...sošolce k se fuul zastopmo pa use.

sam ....počutim se vseeno osamljeno. manjka mi tisti nekdo , ki bi mi dau vedit da sem uredi člouk , ...itd.

včasih bi vse te ljudi ki jih imam zdej ob seb zamenjala sam za 1 človeka, ki bi mi vsak dan povedu , da sem uredi, pa da me ma rd