Napisal/-a Led Zeppelin » 16. Jan. 2017 21:42
Hej, en moj prijatelj je enako star kot ti, in v enakemu položaju, in ko berem kar si napisal, imata extremno podobno mišljenje.
Kot introvert in dokaj socialno nefleksibilen človek, sem se tudi sam leta in leta spopadal z občasnimi napadi samote, in tudi sedaj me včasih stisne.
Ampak, kar je razlika med tem kaj je bilo nekaj let nazaj in sedaj, je to da sem postal fleksibilen v pristopu do ljudi in druženju.
Kar to pomeni je, da če ti prideš domov, in nimaš nikogar, in se zapreš v sobo si že pripravil scenarij, nič drugačnega se ne more zgoditi.
Pišeš da si osredotočen in pameten človek, potem ti mora nekako potegniti da če se zapiraš med štiri stene in melješ zakaj nimaš nikogar, da je večina tega na tebi.
In popolnoma razumem, ljudje se staramo, parčkanje, otroci, in zvisiš....logika, ampak to še ne pomeni, da ne moreš početi skupinskih aktivnosti, da ne moreš iti na tečaje, da ne moreš biti bolj družbeno aktiven človek.
Tudi jaz sem zganjal samo individualne športe, ne pijem alkohola, super introvert, zanimajo me absurdne stvari in cilji...pa P***a da sem našel prijatelje, pa P***a da sem v raznih krogih, pa P***a da imam različne tipe ljudi okoli sebe.
Zakaj? Ker sem se nehal omejevati, da sem tak in tak, nehal sem obsojati drugačnost ker sem mislil da me drugi obsojajo, nehal sem čakati da se stvari premaknejo, začel sem migati na področjih ki me zanimajo.
Nočem da je to nek egotrip, ker sem izhajal iz sebe, ampak ko si nesrečen ali nezadovoljen v svojemu življenju, si v 99% kriv sam, 100% pa si vedno odgovoren zase.
Kar se pa tiče žensk, bom pa napisal to kar sem rekel mojemu frendu v isti situaciji.
Če misliš da boš našel žensko, ki bo popolnoma zapolnila praznino v tvojemu življenju, in ji boš dal popolnoma vse kar si, in da boš zaradi tega srečen, je ne boš našel.
Polaganje svoje sreče v roke drugih, je nevarna stvar.
Moraš se resno vprašati, katera čustveno zrela ženska, bi ob sebi rada imela partnerja kateremu je ona socialni in čustveni steber? To je breme, to ni partnerstvo, ker to je vsaj v mojih očeh, ločena entiteta od tebe. Ti si ti, imaš svoj krog zanimanj, svojo identiteto, svoje prijatelje in v zvezo vstopiš kot neodvisen osebek.
Kako bi s ti počutil, če bi imel punco k bi vse počela početi s tabo, bi se neprestano ukvarjala s tabo, govorila da brez tebe ne more biti srečna...po pravici, jaz bi iskal stanovanje v Budimpešti, Albanca z fejk pasuši in fejk pogrebce.
Kar se pa tiče žensk kakšne so v tvoji starosti, spet, to je ta jeb** črno-beli pogled ki je enak kot pri mojemu frendu.
18 letnice so take, 24 letnice so take, 30 letnice so take, 35 letnice so zgubile svojo lepoto, aha, ona išče sperm donorja, aha, ona lima selfieje, torej je taka in taka.
Če jaz pogledam okoli, in poznam veliko žensk nad 30 letu, se zavedam da je bazen manjši, ampak niti približno ni tako grozno kot se mi predstavlja, ker drugače bi mislil da je moj frend znanstvenik na Antarktiki in edina ženska tam je kuharica Helga.
Cut the fucking bullshit, imaš neke cilje in potrebe, in ker nočeš pogruntati da si odgovoren za to, se zapiraš vase, sprašuješ vesolje zakaj ni nobenih žensk zate, medtem ko je dejstvo da z takim pristopom do dejtanja in žensk in pogledov, se te še tiste ko so, izognejo.
Jaz sem se rad družil s tistim prijateljem, ampak ko vidiš ene in iste vzorce, in popolnoma napačen pristop do ljudi in žensk, ter popolnoma nobenega prevzemanja odgovornosti za svoje socialno in ljubezensko življenje, sem mu lepo pomahal v slovo.
Lepo je da veš kakšno žensko želiš, lepo je da si zdrav in uspešen človek, želim ti veliko sreče in uspeha na področjih v katerih imaš še prostor da postaneš boljši človek!
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.