življenje tukaj in zdaj in življenje po smrti

Pomoč iz čustvenih stisk.

Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine

AtomicKitty
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 251
Na forumu od: 15. 6. 2006

Neprebrana objavaNapisal/-a AtomicKitty » 20. Apr. 2015 14:13

hey :)

imam eno vprašanje za vse...pa ne bi rada, da se razvije neka tema obsojanj ali česarkoli....rada bi samo vaše mnenje, brez obtožb...
prekoračila sem namreč 30 leta in nevem kaj se je zgodilo z menoj, ampak nekako sem se začela zavedati da ŽIVIM in da sem TUKAJ in ZDAJ. in nevem katera sila me je usmerila v razmišljanje o življenju po smrti. kako gledate vi na to? kaj menite, ali obstaja možnost, da po smrti živimo kot duhovna bitja....in se kasneje v kolikor želimo, reikarniramo?
ali je res možno to, da smo tukaj in zdja zato, ker moramo opraviti neke naloge in je bistvo vsega ljubezen do bližnjega in spoštovanje?

nevem, sama nisem skodoželen človek, me pa grozno mori, zakaj sem tu in kaj bo potem in ali je sploh možno da kaj bo...in bojim se izgube svojih najbližjih in sebe same....

kaj menite vi o svojem lastnem življenju in kako gledate na to, da se starate? in da vas enkrat preprosto - ne bo več?
imate kakšne izkušnje z nadnaravnim, nerazložljivim?
kako gledate na te stvari?
Uporabniški avatar
slovenc79
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 4261
Na forumu od: 22. 7. 2011
Kraj: Ljubljana

Neprebrana objavaNapisal/-a slovenc79 » 23. Apr. 2015 12:18

moje mnenje - naše ideje o posmrtnem življenju niso nič drugega kot nesprejemanje smrti kot konca. človek ni nič drugega kot kup mesa ki preveč razmišlja, in ko umre, postane hrana drugim. vse kar je človek bil, vsi spomini, vsa osebnost ki je v možganskih celicah in sinapsah med njimi, vsega je konec. vsi smo le skupek nekih celic, bolj podrobno atomov in molekul in kemičnih reakcij, povezani v organizme. da smo mi mi kot oseba in da je naša smrt konec vsega je le en način dojemanja.
podobno kot crknjen računalnički disk - nima več spomina, programov, slik, videov itd. ampak je samo kup plastike in drugih elementov. in to je dejansko tudi ves čas bil :)
ne sekiraj se kaj bo po smrti. mir bo, konec, za katerga ne boš nikoli vedela. čaka nas vse, ne glede na to kdo smo in kako živimo. največ, kar lahko narediš pred smrtjo, je, da pomagaš da tvoji bližnji smrt sprejmejo in živijo naprej svoje življenje. in tudi to da sprejmeš da boš tudi svoje bližnje enkrat izgubila.

kako živeti zdaj? kakor ti paše. ampak misli pa dolgoročno. nisi več najstnica da bi živela z danes na jutri, potrebno se je poznat, vedet kaj si želiš in tako tudi živet. preveč ljudi odlaša s svojo mladostniško zmedenestjo te čase, se mi zdi. in maš pol tipe pri 30ih ki živijo pri mami in igrajo igrice, pa 40 letnice ki razmišljajo o družini.
hej norci :)
čuftika
Cosmofrik
Cosmofrik
Prispevkov: 1682
Na forumu od: 13. 10. 2009

Neprebrana objavaNapisal/-a čuftika » 27. Apr. 2015 9:37

Preberi knjige Pogovori s Bogom 1, 2 in 3, mislim da bi ti znale pomagat.
S tem sm se ukvarjala ene 3 leta nazaj, težko sem sprejela smrt babice. Jz verjamem da se reinkarniramo ko pride čas za to in da smo tukaj s nekim namenom, da se kaj naučimo. Več ko naredimo v tem življenju, manj bo treba delat v naslednjem...

Nisem čez 30 pa vendar, leta nimaj tuki velike vloge.
Flavij
Debatorica
Debatorica
Prispevkov: 353
Na forumu od: 14. 4. 2012

Neprebrana objavaNapisal/-a Flavij » 28. Apr. 2015 20:52

Ali pa poglej film Drevo življenja. ;)

Tudi na crknjenem računalniškem disku so še vedno podatki.
All is vanity, nothing is fair.
AtomicKitty
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 251
Na forumu od: 15. 6. 2006

Neprebrana objavaNapisal/-a AtomicKitty » 11. Maj. 2015 12:12

hvala vsem ki ste si vzeli čas in mi napisali svoje mnenje..... :)
jaz srčno upam, da to življenje ni zaman in, da ns na koncu čaka nekaj lepega in čudovitega :)
tenisac
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 68
Na forumu od: 20. 7. 2015

Neprebrana objavaNapisal/-a tenisac » 30. Jul. 2015 23:50

AtomicKitty, že na tem svetu nas lahko čaka nekaj lepega. Zakaj bi nekaj prelagala in si pravila: upam, da ko zapustim tukaj svoje telo, da me potem tam nekje čaka nekaj lepega. Že tukaj si lahko narediš in uživaš v nečem lepem.
Uporabniški avatar
hayley
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7503
Na forumu od: 31. 8. 2012

Neprebrana objavaNapisal/-a hayley » 31. Jul. 2015 0:59

Js nimam nobenih posebnih prepričanj, da je kaj po smrti. Ljubezen na splošno je gotovo velik del bistva.

nevem, sama nisem skodoželen človek, me pa grozno mori, zakaj sem tu in kaj bo potem in ali je sploh možno da kaj bo...in bojim se izgube svojih najbližjih in sebe same....

kaj menite vi o svojem lastnem življenju in kako gledate na to, da se starate? in da vas enkrat preprosto - ne bo več?


Tudi pri meni so prisotna ta eksistencialna vprašanja,že iz otroštva,nekako od vedno. prav tako imam kdaj trenutke, ko me zadane občutek,da me nekaj,recimo neka dejavnost tako osmišlja,da je že samo to vredno obstoja,življenja.
Kdaj mi pa gre na živce dejstvo, da nimam nikakršne izbire in da sem prisiljena v konec. (no saj smo prisiljeni tudi v začetek ampak se ne bom zdaj spuščala v to)
Imam strah pred smrtjo-sebe, bližnjih in pred tem da, bi zamudila kakšne stvari,da bi ne izkusila,videla,doživela,zrasla v največji možni meri.
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Uporabniški avatar
Led Zeppelin
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7197
Na forumu od: 10. 8. 2010

Neprebrana objavaNapisal/-a Led Zeppelin » 31. Jul. 2015 8:21

Imel sem srečo in nesrečo, da sta me vzgojila alpinista, in vedno je bila smrt za vogalom.

Fotra je dvakrat zasul plaz, in če ne bi bilo drugih ekip v okolici, bi umrl.

In se mi je vcepila ta misel, danes si, jutri te ni. Smrt pride, ni odvisna od tega ali si dober človek, ali si slab človek, nekoč boš umrl.
Smrt ni pravična, smrt ne čaka in smrt ne posluša.

Sam se smrt ne bojim, v bistvu mi je fascinantna, ker ne vem kaj je za obzorjem ko umreš.

Čeprav se mi zdi najbolj logična misel, da smo pač fizična bitja, skupek celic, in ko umremo, nas zažgejo, vtaknejo v posodo, in čez 50 let se te bodo ljudje spomnili le na 1. novembra, ko bo 15 letnica tipkala po telefonu, in vprašala svojega očeta-tvojega vnuka, kdo si bil ti.
In vse kar bo znal povedati je, da si nekje delal 30 let, da si imel tri otroke, in to je bilo to.

Razen če ti nekdo ni zaprl FB profila, in potem vsi lahko vidijo kak debil si bil leta 2012.

Čeprav si želim da je reinkarnacija, ali nebesa v katerih se zabavaš brez zavor...nekako verjamem, da vse kar šteje je sedaj, zato si moraš narediti najboljšo možno verzijo življenja kot jo lahko imaš sedajle.

Mislim da moraš iti ven, srečati ljudi ki jih še nisi srečal, občutiti svet, kulture in pravo ljubezen. In ne zanima me, če je tvoja življenjska želja da hočeš biti najbolj awesome mama, ali sanjaš da bi bil svetovni popotnik, končni cilj mora biti vedno da si najboljša verzija sebe in da si srečen.
Ker je vse brez smisla, razen tebe in ljubezni...materialne stvari se uničijo, hiše se podrejo, v službi te nadomestijo..

Vedno se vprašam, če bi napisal knjigo v svojemu življenju, bi jo kdo prebral, in še bolj pomembno, bi bil kdo inspiriran od mojih misli, življenjske poti. Bi nekdo rekel, ja, on je imel dobro življenje, in jaz želim imeti takšno življenje.

Vsak je v nečem neverjeten, vsak ima nek talent ki ga drugi nimajo...in če ga ne uporabljaš, in delaš tega kar bi rad počel v življenju, v čem je sploh point? Reprodukcija? Nas je že dovolj. In nekako ne verjamem da so otroške sanje nekoga, da bi prodajal zavarovanja. Vem da razmere prisilijo nekoga da dela to, ampak če boš delal korake proti sanjam ti bo uspelo, in ni treba da je to v Sloveniji, lahko je v Braziliji, ni treba da se poročiš s prvo v katero si se malo zacopal. Vse so izbire, zato pa moraš iti v svet in poskusiti.

Zato je pomembno, da se zavedamo da če je življenje ura, je smrt budilka...ko se sproži je konec, ne vemo kdaj je nastavljena in koliko časa še imamo.

Zato je treba iti ven, delati na svojih sanjah, najti prave ljudi, in napisati najbolj neverjetno knjigo kot jo lahko s svojim življenjem.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.
Uporabniški avatar
saarijarvi
Cosmo moderatorka
Cosmo moderatorka
Prispevkov: 4432
Na forumu od: 18. 4. 2007

Neprebrana objavaNapisal/-a saarijarvi » 31. Jul. 2015 16:27

:top:
Uporabniški avatar
hayley
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7503
Na forumu od: 31. 8. 2012

Neprebrana objavaNapisal/-a hayley » 31. Jul. 2015 18:52

LZ, dobro napisano, dobra filozifija, gotovo edina prava tudi po mojem mnenju.
Si želim da bi tudi nekateri iz mojega sorodstva razmišljali bolj podobno temu.
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
MarijaNana
Debatorica
Debatorica
Prispevkov: 489
Na forumu od: 27. 6. 2015

Neprebrana objavaNapisal/-a MarijaNana » 31. Jul. 2015 23:44

Imam paničen strah pred smrtjo in sem hipohondrična. Ne vem, kako bi se tega strahu lahko znebila.

Se mi zdi pa edina možna logična pozicija zastran življenja po smrti agnostična; nimamo dokazov, da obstaja življenje po smrti ali da smrti kot jo razumemo ni, da je prehod, da je ... ne vem. Nimamo dokazov pač. Na drugi strani tudi nimamo dokazov, da ni res, da je s smrtjo konec našega bitja. Trdit eno ali drugo se mi zdi precej arogantno.

Sicer pa zelo zanimiv moment v nevroznanosti: vemo, da se zavest poraja v nevronih oz. da je v možganih sedež zavesti. Ne vemo pa, kako se to zgodi. Ena možganska celica ne more sproducirat misli. Dve celici tudi ne. Nimamo pojma, kako n-celic to zmore. ... hecno, ni?
Uporabniški avatar
hayley
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7503
Na forumu od: 31. 8. 2012

Neprebrana objavaNapisal/-a hayley » 01. Avg. 2015 5:51

Js se smrti bojim samo zato ker pač ne bi imela več življenja, sebe. Za po smrti imam pa prepričanje da človek umre in to je to,nobenega posmrtnega življenja ali kaj podobnega in me ne prepričaš v nasprotno dokler ne dobim kakšnih dokazov..
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
MarijaNana
Debatorica
Debatorica
Prispevkov: 489
Na forumu od: 27. 6. 2015

Neprebrana objavaNapisal/-a MarijaNana » 01. Avg. 2015 8:36

^^ Ampak saj tudi nimaš nobenega dokaza, da drži to, v kar zdaj verjameš. :wink:
Uporabniški avatar
hayley
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7503
Na forumu od: 31. 8. 2012

Neprebrana objavaNapisal/-a hayley » 01. Avg. 2015 8:44

Ja,zato pa verjamem,če bi bilo dokazano dejstvo ne bi imela kaj verjeti.
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
MarijaNana
Debatorica
Debatorica
Prispevkov: 489
Na forumu od: 27. 6. 2015

Neprebrana objavaNapisal/-a MarijaNana » 01. Avg. 2015 9:47

^^ No, saj to me zanima: kako lahko verjameš v nekaj, kar ni dokazano, v nekaj drugega, kar prav tako ni dokazano pa ne verjameš in trdiš, da bi verjela, če bi bilo dokazano? Se ti ne zdi bolj logično koherentno, da tistega, kar ni dokazano pač ne verjameš in se poskusiš soočit s položajem nejasnosti, v katerega te to postavlja?

Vrni se na Čustva

Kdo je na strani

Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: Google [Bot]