Depresija- Obisk psihiatra

[taurus]

Zivjo.

Zanima me kako izgleda obisk pri psihiatru in ali rabiš napotnico osebnega zdravnika ali se lahko naročiš v ambulanti?

Mislim, da imam problem z depresijo in socialno anksioznostjo. Imel sem težko izkušnjo in sicer sem imel hudo obliko aken, ki so se mi razširile po obrazu hrbtu, prsih ramenih. Ta problem sem potem sicer popolnoma rešil, sicer so ostale grde brazgotine ampak vseeno neprimerljivo proti tem kako je bilo. Od pojava aken sem se nekako izključil iz družbe ker mi je bilo nerodno in sem mi je bilo nelagodno ob drugih ljudeh, sploh ko se je kdo na moj račun še pošalil. Skratka mislil sem, da se bom, ko se bodo stvari uredile spet vključil v družbo ampak enostavno ne gre. Enostavno ne morem spoznavati novih ljudi ali govoriti z ljudmi ki je ne poznam že skoraj vse življenje, ne moram sklepati novih prijateljstev itd. Seveda imam prijatelje oz. bolj kolege, ker enostavno nikomur ne morem zaupati oz. povedati kaj osebnega. predvsem mi to predstavlja problem, ker prihajam iz razbite družina. Praktično celo življenje živim brez očeta (imam očima, kar pa ni isto) zato tudi v družini težko kdaj komu zaupam.


Ne vem na podlagi česa se določi, da je nekdo depresiven oz. ima težave s psiho ampak enostavno ne zmorem živeti tako da vse zadržim zase, večino časa razmišljam pesimistično, čeprav sem se seveda delam kot da je na zunaj vse v redu z mano in se ves čas prepričujem da ni nič narobe ampak se v določenih trenutkih enostavno ne morem zadržati in imam izbruh joka.


Se opravičujem za dolg objavo. Torej, če ima kdo kakšno izkušnjo z obiskom psihiatra ali je bil kdaj dlje časa depresiven in kako je rešil problem.

lp

[hayley]

Po mojem se lahko naročiš kar v ambulanti, lahko pa poskusiš it tudi samo na pogovor do psihologa.
Ti pa svetujem,da to storiš čim prej, ker se depresija lahko samo še poglablja, če se ji ne da ustrezne pozornosti in je zdravljenje,okrevanje vedno težje.

[jufka]

Oj, prvič ko sem sama spoznala, da potrebujem pomoč psihiatra, sem se obrnila najprej na osebnega zdravnika, ki mi je napisal urgentno napotnico za na Polikliniko, psihiatrični oddelek. Ker je bila pri meni situacija že zelo huda, se je po skoraj dveurnem pogovoru psihiatrinja odločila, da bi me bilo najbolje za kakšen teden dati v Polje, za vsak slučaj. Pa se s tem nisem strinjala Dobila sem neke antidepresive, ki povišujejo nivo serotonina. Kmalu po tem sem se preselila povsem na drug konec Slovenije (ker včasih zna biti sprememba okolja zelo blagodejna pri temu), tako da se je to moje zdravljenje takrat tudi zaključilo. Vmes se je izboljševalo, pa spet slabšalo, etc. Potem, ko sem zamenjala še osebno zdravnico, mi je ona po daljšem pogovoru dala napotnico za psihiatra, čakam pa na prvi pregled že kakšne 4 mesece. Sem pa v tem času jemala šentjanževko, ki mi je le slabšala stanje (očitno že imam dovolj visok oz. previsok nivo serotonina). Pa tudi ugotovila sem, da samo z zdravljenjem depresije situacije ne bom rešila, če depresijo povzroča neka druga motnja (pred tem sem mislila da je bila moja depresija povzročena zaradi določenih situacij, travm... Deloma že mogoče, ampak ne v takšni meri). Sicer pa, si prepričan da potrebuješ psihiatra in ne le psihologa? Psihiater ti bo namreč predpisal določene antidepresive in se boš nekako sam moral naučiti odmeriti pravo količino teh tablet. Psiholog pa tablet ne predpisuje, ampak pomaga s pogovorom. Upam, da ti je kaj pomagalo. Če pa imaš še kakšno vprašanje, pa kar Si pa zapomni, nisi sam v tem

[Mishela]

depresija se običajno določi na podlagi tega kako dolgo traja (teden, več tednov, mesecev, let.. ),
kakšen je ritem spanca (če se prehitro zbujaš, ne moreš spat),
želja po vsakodnevnih aktivnostih, ki te veselijo (zgubiš zanimanje zanj),
izražanje agresije in hitrejša razdražljivost,
utrujenost čez dan (to je lahko tudi zarad česa drugega, npr. anemije, torej bolezni nepsihičnega izvora),
izguba ali povečanje apetita,
sprememba zaznavanja okolice, razmišljanja, govora in koncentracija (zdi se ti, da sploh ne razumeš kaj ti ljudje govorijo, ne najdeš pravih besed, zdi se ti kot da si odsoten.. )
in pa seveda dojemanje samega sebe in želja po samomoru

drugač pa ja.. lahko dobiš napotnico pri osebnem

[taurus]

Sicer pa, si prepričan da potrebuješ psihiatra in ne le psihologa? Psihiater ti bo namreč predpisal določene antidepresive in se boš nekako sam moral naučiti odmeriti pravo količino teh tablet. Psiholog pa tablet ne predpisuje, ampak pomaga s pogovorom. Upam, da ti je kaj pomagalo. Če pa imaš še kakšno vprašanje, pa kar Si pa zapomni, nisi sam v tem

Nisem prepričan kaj sploh potrebujem, vem samo da je težko, ker sem bil recimo včasih zelo družaben, brez problema sem se pogovarjal z ljudmi in mi to počasi predstavlja velik problem ker ne morem nikomur povedati nič kaj bol osebnega, čeprav imam najbrž nekaj takšnih ljudi okoli sebe ki bi jim lahko zaupal ampak ne morem teh stvari spraviti iz sebe, ker ljudje, ki česa podobnega niso doživeli oz. niso imeli neko težko življenje/otroštvo dvomim, da razumejo.

Pa hvala za vse odgovore

[*inkica*]

Za vse specialiste rabiš napotnico razen za psihiatra. Če ne želiš osebni zdravnici razlagat o svojih težavah pojdi kar do psihiatra. Po drugi strani pa bi se jaz najprej raje odločila za psihologa. Za psihologa pa rabiš napotnico, torej boš moral do svoje osebne zdravnice in ji povedat kaj in kako.

[slovenc79]

jaz bi rekel da psihologa. dobro veš, kaj je problem, kaj ti povzroča težave. spoznat moraš, da zunanjost nima takega pomena kot si predstavljaš, da te ljudje ne obsojajo, če pa te, je problem v njih in ne tebi. če sam ne moreš, potrebuješ nekoga, da te vodi skozi ta postopek, se pravi psihologa. da se sprejmeš takega kot si.

psihiater se ukvarja z resnimi psihičnimi motnjami, travmami, ki rabijo terapijo, tega ti nimaš.

[jufka]

Kolikor vem se rabi tudi za psihiatra napotnico, saj je konec koncev le specialist?
Sicer pa, svetovala bi ti, da se najprej obrneš res na psihologa, ker včasih se tudi s pogovorom da ogromno rešiti. Sama sem reševala (oz. poskušala rešiti) zadevo že 10 let s pogovorom, medtem ko je deloma zelo pomagalo, pa pri meni ni bilo to to. Predvsem zaradi tega, ker določene moje žleze ne delujejo pravilno in so hormoni pač malo zmešani V takšnem primeru ti žal res ne pomaga nič drugega kot tableti, ki ti pomagajo uravnavati nivo teh hormonov da se nekako znormaliziraš, je pa težko najti pravo razmerje teh tablet, da se ne počutiš na pol kot zombi.
Sicer pa je bilo moje prvo navodilo, ki sem ga dobila pri dežurni psihiatrinji na Polikliniki, ˝širjenje mreže zaupanja˝ (če nekako poimenujem zadevo). Torej, določenim bližnjim osebam (nekateri prijatelji, partner, nekateri družinski člani..) je treba razložiti situacijo. Da se soočaš z depresijo, kako se ob temu počutiš, da so določene reakcije in obnašanja posledica tega,... Zato, da te bodo lažje razumeli in da bodo bolj pozorni, če se obnašanje kakorkoli spremeni. Tudi tebi lahko to pomaga, ker končno daš stvar ven iz sebe. Meni je zelo pomagalo, in danes brez problema ljudem povem (če debata slučajno nanese na to temo) da imam tudi sama težave s tem in pač jim poskušam situacijo razložiti, da jo razumejo. Ker ta problematika je še vedno preveč tabu, kljub temu da se že 10 % svetovne populacije bojuje z eno od oblik depresivnih motenj.
Uff, sem se razpisala Kakorkoli, če ti ni nerodno pa če imaš krog ljudi, ki jim zaupaš, jim razloži situacijo in boste morda lahko skupaj našli rešitev. Če se boš odločil za strokovno pomoč, pojdi res najprej do psihologa, ker je bolje najprej s pogovorom reševati problem in potem stopnjevati na tablete, če so potrebne. Ker če tabletov ne rabiš, si boš vse zbrkal Če pa imaš še kakšno vprašanje, pa lahko tudi v zs pišeš good luck

[Mayie]

Napotnica ni potrebna.
Jaz sem poklicala psihiatrično ambulanto, povedala, da bi se rada naročila na pregled in dobila datum. Cca. 3 mesece kasneje.
In ni bilo samoplačniško Vse kar potrebuješ je zdravstvena kartica.

Kar pogumno!

[taurus]

Napotnica ni potrebna.
Jaz sem poklicala psihiatrično ambulanto, povedala, da bi se rada naročila na pregled in dobila datum. Cca. 3 mesece kasneje.
In ni bilo samoplačniško Vse kar potrebuješ je zdravstvena kartica.

Kar pogumno!

Pa si pri psihiatru že bila, tako da malo poveš kako poteka vse..

[hayley]

omg 3 mesce je ful,to se lahko komu že utrga u tem času

[Mayie]

Sem bila ja.

Pri prvem obisku dobiš za izpolnit en vprašalnik - ne spomnim se več točno vsega - glede osebnostnih lastnostih, družine, odvisnostih ipd.
(kot nek psihološki test)
Potem pa si na vrsti in se začneš pogovarjat. Kdo si, zakaj si prišla, kaj je tvoj problem. Potem mu razložiš malo življenjsko situacijo, odnose, karkoli pač že in skupaj malo potipata kje bi lahko bil izvor problema/kaj je v podzavesti.
Na koncu srečanja pove, kaj bi bilo najboljše zate, kakšne vrste zdravljenja in to je to.
Tko je blo pr meni vsaj.


Sem pa bla ful živčna v čakalnici, ko pa si enkrat noter pa vse mine
Pa govorit je treba, karkoli ti pride na pamet. Tko največ narediš zase.

In ja, se strinjam, 3mesece je dolga. Samo se mi zdi, da če ima nekdo resno krizo (huda samomorilnost npr.), prej ukrepajo.
Mogoče je pri kom čakalna doba krajša pri meni je pač blo 3mesece.

[LiEn]

Samo en nasvet - preden se obrnete na psihiatra, poskusite s psihologom. Žal, večina psihiatrov predpiše antidepresive in je tu zgodba zaključena.
Še slabše, že splošen zdravnik vam jih lahko napiše.
Leto dni sem delala za doktorja psihologije, ki je imel ogromno strank, vsakdanjih ljudi, ljudi, ki sem jih poznala na videz in so se njihova življenja zdela idealna na prvi pogled.

Pomembno je samo to, da se obrnete na dejanske psihologe, usposobljene in ne neke šarlatane, wannabe psihoterapevte itd. Obstajatudi možnost obiska psihologa preko zdravniške napotnice in je zastonj.

[RoseS]

Zivjo.

Zanima me kako izgleda obisk pri psihiatru in ali rabiš napotnico osebnega zdravnika ali se lahko naročiš v ambulanti?

Mislim, da imam problem z depresijo in socialno anksioznostjo. Imel sem težko izkušnjo in sicer sem imel hudo obliko aken, ki so se mi razširile po obrazu hrbtu, prsih ramenih. Ta problem sem potem sicer popolnoma rešil, sicer so ostale grde brazgotine ampak vseeno neprimerljivo proti tem kako je bilo. Od pojava aken sem se nekako izključil iz družbe ker mi je bilo nerodno in sem mi je bilo nelagodno ob drugih ljudeh, sploh ko se je kdo na moj račun še pošalil. Skratka mislil sem, da se bom, ko se bodo stvari uredile spet vključil v družbo ampak enostavno ne gre. Enostavno ne morem spoznavati novih ljudi ali govoriti z ljudmi ki je ne poznam že skoraj vse življenje, ne moram sklepati novih prijateljstev itd. Seveda imam prijatelje oz. bolj kolege, ker enostavno nikomur ne morem zaupati oz. povedati kaj osebnega. predvsem mi to predstavlja problem, ker prihajam iz razbite družina. Praktično celo življenje živim brez očeta (imam očima, kar pa ni isto) zato tudi v družini težko kdaj komu zaupam.


Ne vem na podlagi česa se določi, da je nekdo depresiven oz. ima težave s psiho ampak enostavno ne zmorem živeti tako da vse zadržim zase, večino časa razmišljam pesimistično, čeprav sem se seveda delam kot da je na zunaj vse v redu z mano in se ves čas prepričujem da ni nič narobe ampak se v določenih trenutkih enostavno ne morem zadržati in imam izbruh joka.


Se opravičujem za dolg objavo. Torej, če ima kdo kakšno izkušnjo z obiskom psihiatra ali je bil kdaj dlje časa depresiven in kako je rešil problem.

lp

Živjo! Nisem noben zdravnik, ampak glede na moje izkušnje z ljudmi nisi depresiven Že s samo besedo "depresija" se spraviš v slabo voljo, verjetno si nihče ne želi biti a ne. Si le eden izmed mnogih, ki se težko vklučijo v družbo in se težje odprejo. Muči te to, da včasih nisi bil tak. Ja, ljudje se spreminjamo, ugotovimo, da nam nekaj kar nam je včasih odgovarjalo, ne odgovarja več. Podzavestno, če že ne namerno, imamo določena pričakovanja od ljudi okoli nas, ki pa velikokrat niso dosežena. Če se v družbi nekoga ne počutiš sproščeno, se mu ne moreš zaupati.. to enostavno pomeni, da nisi s pravo osebo in ne, da je nekaj narobe s tabo Vrjemi, pri tem ti živ psihiater ne more pomagat. Poleg tega, njemu bi se pa lahko zaupal? Iskal bi prijatelja v psihiatru? Si prepričan? Rabiš prijatelja, ne strokovne pomoči. Počni stvari ki jih rad počneš, pojdi nekam kjer je veliko ljudi, ogovoro random punco (dejansko nismo vse slabe ), vključi se v debate na forumih, najdi si službo.. Malo morje stvari lahko narediš, kjer boš spoznaval ljudi. Najlepše stvari se zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ Aja, mogoče še en skromen nasvet.. ljudje smo veliko bolj samozavesti ko dobro zgledamo, obleci se tko, da boš sam sebi rekel waw
Lp, L

[lollypop-@]

Dobro je razumeti razliko med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom.
Psihiater ima med drugim tudi pooblastila, da lahko napiše zdravila. Antidepresivi, kot taki, niso nujno slabi. Niso zasvoljivi (torej jih ne potrebuješ vedno več za isti učinek, kot pri npr pomirjevalih, ki delujejo tudi trenutno in imajo kratkotrajni učinek). Delujejo pa na daljše obdobje. Nekateri imajo v začetku takšne težave, da bi brez njih, zelo težko rešili svoje probleme ali pa bi trajalo kar nekaj let.

Na oddelku za bolnišnično psihoterapijo na Polikliniki, lahko prideš brez napotnice. V drugih primerih pa potrebuješ napotnico od osebnega zdravnika. Za študente je možnost tudi brez napotnice iti v ambulanto na Aškerčevi v Lj. So pa čakalne dobe kar dolge. Razen seveda, če nimaš nekega večjega, nujnega problema, potem te povsod takoj sprejmejo.