Fotografija je skrivnost fotografa in včasih portretiranca. O njej kot opazovalec ne moreš vedeti nič, pa čeprav lahko misliš, da veš vse. Več kot ti neka fotografija pove, manj dejansko veš o njej.
Zame je fotografija lahko kanaliziranje seksualne energije, še posebej pa je ta 'škljoc' prisoten pri portretiranju ljudi. Ne gre pozabiti, da imajo nekateri ljudje fetiš na ljudi z energijo. ;)
Seveda lahko fotografiram nekoga, ki me seksualno ne privlači, ne morem pa fotografirati človeka brez 'energije'. Seveda se lahko spogledujem z njegovo lastno spogledljivostjo s samim sabo, čeprav nimam proti tudi, če se spogleduje z mojim objektivom. Spogledovanje v fotografiji je zame ista kot privlačnost, ki je med dvema, ki čutita 'kemijo'. Nedolžen flirt v fotografiji je zame trenutek, ko ne gre za poziranje, ampak le za sproščenost in pristnost pred kamero, ki vznemirja oba: portretiranca in fotografa. Pa sploh ni nujno, da pri tem portretiranec enkrat samkrat pogleda v objektiv.
Včasih gre za neobvladljivo željo, da trenutek nekoga 'zamrzneš'. In ta želja je takšna, kot takrat, ko se ne moraš upreti, da nekoga poljubiš. Dovolj je tista energija v zraku ... ko človek svojo notranjo energijo zna izraziti skozi pogled. Ljubim sekundo, ko na obrazu portretiranca zaznam odkrito avtoerotiko. Neponovljiv trenutek, ujet za vedno. Takrat so ljudje privlačni. In najprivlačnejšii so takrat, ko so pristni. To je moja skrivnost o skrivnosti. To so moji mali orgazmi.
Fotka: Marta Lamovšek, Urban Tribe©
