Vraževerje (in kaj se skriva za njim)

20. 12. 2012

Praznoverje nas spremlja povsod in tudi tisti najbolj nejeverni niso 'varni' pred njim.

... prav nasprotno!

Ukvarjanja z dobrimi in slabimi znamenji in prepričanja, da lahko z magičnimi mislimi vplivamo na svojo usodo, so danes kvečjemu še bolj razširjeni kot pred recimo dvajsetimi leti.

Vsaka od vraž, za katere se morda sploh ne sprašujemo več, kako in zakaj je nastala, pa ima še kako svojo zgodovino. In šele poznavanje le te nam pomaga osvetliti v čem je bil njen dejanski smisel, npr.:

  • Lastovke naj bi bile prinašalke sreče.

Ko so bili ljudje še odvisni od vremena in so pozimi pogosto morali tudi stradati, so prve lastovke dejansko pomenile, da prihaja dolgo pričakovana pomlad in tako tudi boljši časi.

Les za moč

Obstaja tisoč praznoverij, ki imajo podobne korenine.

Na primer trkanje na les. V časih, ko so bili prepričani, da obstajajo zli duhovi, ki ne marajo hrupa, je bilo pač pametno malo potrkati. Predvsem takrat, ko je nekdo govoril o svoji lepi prihodnosti in ni želel privabiti temnih sil nadnjo. Les je bil še posebno učinkovit za obrambo, ker je utelešal Kristusovo telo.

Ostane le še vprašanje, zakaj se tudi v sedanjih časih še vedno tako zelo radi naslonimo na te rituale. Odgovor je popolnoma človeški - ker so naša hrepenenja takšna, kot so jih imeli naši predniki. Želimo si, da bi lahko urejali svet, našli pravila v nepreglednosti življenja, ki bi nam bila v oporo.

Praznoverja je še posebej veliko tam, kjer so tudi sicer razmere najbolj nepredvidljive - na morju, v kmetijstvu, a tudi v vojnah in recimo na odru. Ali pa v ljubezni - ko zasanjano trgamo cvetove marjetic …

Zanimivo?

Beri dalje ;)

Več o praznovernih ritualih in njihovih ozadjih ...

Od vrane do razbitega ogledala

Vse skupaj le ena sama neumnost? No, za praznoverjem se res ne skriva znanost, a veliko ritualov ima zelo stvaren in pogosto razumen izvor.

Izguba dohodka

Pravijo, da vedno umre en pomorščak, če si cigareto prižgemo na sveči. Prepričanje, ki je včasih imelo realno ozadje: ker so številni stari ali brezposelni pomorščaki izdelovali vžigalice, so bili seveda tudi odvisni od njihove uporabe.

Jata vran

Vrane ne veljajo po krivici za znanilke smrti! Večina jih pozimi uide snegu in trdovratnemu mrazu. Ali povedano drugače: ko se pojavijo, se vreme spremeni. In to velikokrat za stare, bolehne ljudi pomeni telesno obremenitev, ki je ne preživijo.

Magične besede

Slavni izrek hokuspokus bi lahko izhajal iz 'slušne napake'. Ko so še maševali v latinščini, je župnik mrmral 'Hoc est enim corpus meum' (slovensko: To je dejansko moje telo). Množica je slišala 'hoc es poc es' – torej hokuspokus.

Dvojno znamenje

Petki veljajo v spomin na Kristusovo smrt kot nesrečni dnevi.

Trinajsti se lahko za svoj slabi sloves zahvali 13. mesecu, s katerimi so zgodnje kulture uravnavale razliko med luninimi in sončnimi obdobji. Vsaka tri leta je bilo treba plačati več davkov.

Slika duš

Razbito ogledalo pomeni sedem let nesreče? To praznoverje je nastalo v času, ko so bila ogledala izjemno dragocena in so veljala za dobesedno magično stvar. Jasno jim je bilo, da v njem biva duša ogledovanega, in če se je tako ogledalo razbilo, je sledila kazen.

Prosti dnevi

Kdor med božičem in novim letom obeša perilo, po starem verovanju tvega, da mu bo v prihajajočem letu umrl sorodnik. To verovanje prihaja iz germanskega sveta. Verjeli so namreč, da je bog Wotan z mrtvimi na lovu. Če so se ujeli v obešeno perilo, so tega pozneje uporabili za mrtvaške prte za njihove lastnike.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"