Vizionarsko sanjanje po učenjih kabale

"O sanjah je napisanih veliko knjig. Zakaj še ena? Zato, ker ta ne govori o sanjah, ampak o procesu sanjanja. Tega se ne moremo zavedati vsak trenutek, ampak zares vsak trenutek sanjate."

Le zakaj bi bila dnevna sporočila iz sveta podob manj sprejemljiva od ...  (foto: shutterstock) shutterstock
15. 9. 2013

Catherine Shainberg, doktorica psihologije, zdravilka in mentorica z zasebno prakso Šolo podob v New Yorku, je skratka prepričana, da sanjaš tudi, ko prebiraš te vrstice ali ko stoje čakaš na avtobus, klepetaš s prijateljico v kavarni ali ko delaš, kuhaš in celo, kadar ne delaš prav ničesar.

"Sanjanje izhaja iz naše desne polovice možganov ki, tako kot preostali del možganov nikoli ne preneha oddajati živčnih impulzov. To je naravni proces, ki kaže na življenje. Podobno kot dihanje - traja dan in noč.

Naše sanje ponoči so le poseben način sanjanja - način, ki ga zlahka prepoznamo, ker so sanje, ki se pojavijo med spanjem, družbeno sprejemljiv del naše podzavesti. Če smo pozorni na svoje sanje, nam bodo pomagale, da bomo postali pozorni na sanjanje, ki se odvija prav v vsakem trenutku."

Izkušnje onostranstva

Catherine, ki je deset let v Jeruzalemu spoznavala kabalo luči pod vodstvom priznane kabalistke Colette Aboulker-Muscat in se v naslednjih nekaj letih pustila podučiti tudi drugim znanim mojstrom kabale, je o svojih osupljivih spoznanjih o primerih sanjanja - tudi tistih v pri 'belem dnevu' - takole pisala v svoji knjigi:

"... presenetljivo, koliko ljudi spregovori o tem, kako so videli duhove, umrle sorodnike, ki se vračajo, vodnike in angelske obiskovalce. Govorijo o ogledalih, ki jih iz neznanih razlogov raznese, o predmetih, ki izginjajo in se spet pojavijo čez nekaj dni; imeli so sanje, ki so se uresničile, dvojno videnje prekrivanja resničnega in nekega drugega sveta ali pa takojšnje prepoznavanje resnice, ki jim je spremenila življenje."

Seznam nenavadnih zaznav, o katerih ljudje spregovorijo le, če jih izzovemo, se s tem ne konča. Ljudje poročajo tudi o nenavadnih fantazijah, halucinacijah, grozljivih zvokih, smradu ali okusih, kurji polti in drugih kinetičnih reakcijah, sanjah, sanjarjenju, videnjem, deja vuju, jasnovidnosti, telepatiji, intuitivnih prebliskih in drugih nenavadnih pripetljajih.

Doktorica psihologije je prepričana, da je kar 80% ljudi v svojem življenju izkusilo najmanj enega od teh pojavov in da zatorej praktično nihče izmed nas ni povsem imun na takšne izkušnje.

Družbena obsodba imaginarnega

Pa vendar moderni raziskovalci sanjskega sveta, celo družbeno sprejemljivejše nočne oblike sanjanja imenujejo le 'umska navlaka', medtem ko v primerih sanjanja v budnem stanju vse prehitro podvomijo tudi v mentalno zdravje najpogosteje spontanega in torej nikakor ne še zares 'zavestnega sanjalca':

"Spomnimo se izvornega vprašanja, ki se je pojavilo, ko je znanstvenik intervjuval druida: Kakšna je razlika med sanjami, ki se nam pojavijo, ko spimo in zavestnim sanjanjem? Eden izmed odgovorov je, da so sanje ponoči sprejemljivejše. Nihče ne razmišlja, da je med spanjem neumno sanjati. Nekateri ljudje imajo burne sanje in jih zaradi tega nihče ne bo obtoževal, da niso normalni."

Pa vendar gre družbena obsodba notranjega, sanjskega in imaginarnega sveta tako daleč, da so mnogi med nami pozabili celo na svoje (družbeno še sprejemljive) nočne sanje:

"Naučili smo se zatemniti svoj notranji vid - ubili smo Merlina. Lahko se uprete, da nima to ničesar opraviti z 'ne hoteti videti'. Radi bi sanjali, vendar si enostavno ne morete zapomniti svojih sanj - v bistvu mislite, da nikoli ne sanjate. Toda študije v spalnih laboratorijih brez dvoma dokazujejo, da vsaj v fazi REM med spanjem (hitro premikanje oči, ki se opazi pod zaprtimi vekami speče osebe) vsi sanjamo."

Da bi se ponovno naučili razumeti (najprej pa seveda slišati) jezik podob, v katerem govori desna polovica naših možganov, se specialistka za sanje in povrhu še psihologinja v okviru svoje zasebne prakse, delavnic in predavanj nasloni na starodavna učenja prebujanj vizionarskega sanjanja - t.j. sanjanja v trenutkih stanja ravnotežja med notranjim in zunanjim, zavestnim in nezavednim. Pot njenih učenj tudi zato tako zelo poudarja pomen imaginativnega uma:

"... najprej pa je treba odpraviti problem, ki je stvaritev zavestnega uma - namreč, da je realnost, ki jo imamo za merljiv, preverljiv in ponovljiv pojav, edina, kar jih je. Zavestni um, ujet v lastni namen, ki hoče zagotoviti neizpodbitne dkaze o naravi vseh stvari, je izvrgel otroka skupaj z vodo, v kateri se kopa."

Več o tem ...

V knjigi Kabala in Moč sanjanja, ki je pred dnevi v slovenščini izšla pri založbi Primus, je Catherin Shainberg s pomočjo mitov in pripovedi sredozemskih ljudstev pojasnila bistvo vizionarskega sanjanja, kakršnega je v 13. stoletju učil sefardski Jud, kabalist Isaac the Blind (oz. Izak Slepi).

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri