Zgodovina jih pozna kaj nekaj. Od Ivane Orleanske, legendarne junakinje Francije, do Jezusa, za katerega inkarnacijo so nekateri prepričani, da je že med nami in da samo čaka na primeren trenutek ...
Ljudje so od nekdaj verjeli v mesije in se v upanju na boljši jutri nadejali prihoda novega. Pa vendar. V nadaljevanju ne boš brala o teh, temveč o onih drugih. Tudi tistem, ki je ...
... v vsakem od nas
V psihi slehernega bi našli t.i. kompleks mesije, a še dobro, da se le redko zgodi, da ta kompleks popolnoma obsede in naravnost preplavi človekovo osebnost.
Želja po tem, da bi se nekako odkupili in 'rešili svet', je običajno zelo pozitivna sila v življenju, saj nas motivira k temu, da delujemo dobro in da pripomoremo k temu, da bi bil svet, v katerem živimo, zaradi nas boljši – no, vsaj boljši kot takrat, ko smo se vanj šele rodili.
Ko se stvari izrodijo ...
A če smo pri teh svojih prizadevanjih kronično frustrirani, ko naši pozitivni in kreativni potenciali stagnirajo v nezavednem, se ta kompleks izlušči iz osebnosti in izrodi v nekakšen psihični tumor, ki se razraste čez celotno psiho kot nekakšen kompleks odrešenika. Pogoji za razrast tega zločestega kompleksa so toliko bolj ugodni, kadar je občutek sebstva v posamezniku nerazvit ali oslabljen zaradi preteklih travm in drugih, še iz otroštva izvirajočih narcističnih ran.
Kar se Janezek nauči ...
Še posebno pri otrocih je dobro poznan takšen učinek zgodnje frustracije. Kadar v želji po pozitivni pozornosti staršev, s katerimi bi zadovoljili svoje povsem naravne in zdrave narcistične potrebe, ne uspejo, razvijejo negativno orientirano vedenje, s katerim zagotovo pritegnejo pozornost, pa četudi ta ni pozitivna (bolje pač takšna, kot nikakršna).
Za vedno otrok
In zato poznavalcev ne preseneča priznanje znanega, samooklicanega mesije in vodje zloglasne morilske sekte, Mansona: “Še vedno sem kot petletni otrok.”
Psihološko gledano je namreč njegova ocena pravilna: Manson je, tako kot večina drugih mesijanskih vodij raznoraznih sekt, sam v sebi le navaden zapuščen, globoko ranjen in prizadet, jezen, poln zamer in strahoboječ deček, ki je globoko v sebi prepričan, da ga nihče nikoli ni imel rad in da ga tudi nikoli ne bo zares ljubil. Idealno gojišče za infantilne fantazije o vsepomembnosti in neukrotljive želje po nadzoru.
Zlo rodi zlo
Podobno stanje duha bi tako našli tudi pri Hitlerju, pa poligamističnem preroku in vodji sekte, Warren Jeffsu, ali pa morda kar Osami bin Ladnu, če malomarno izpustimo imena številnih drugih samooklicanih mesij. Znano je namreč, da slednji samega sebe vidi kot odrešitelja vseh muslimanov in morda celo človeštva kot celote, prav takšne fiksne ideje o mesijanskem poslanstvu pa je v sebi in o svoji naciji gojil tudi Adolf Hitler, kar je sčasoma pripeljalo celo do druge svetovne vojne z milijoni žrtev.
Naj na tem mestu dodamo le še, da je psihoanalitik Michael Stone našel dokaze o tem, da je Adolfa in njegovega brata oče dnevno brutalno pretepal z bičem, kar do neke mere razloži Hitlerjeve kasnejše razvpite napade besa in hudobije. Prav zlorabe, ki jih je bil deležen Hitler kot otrok, so namreč povzročile zločesta in, ironično, hipersadistična občutja, skozi katera je kanaliziral nakopičeno in globoko potlačeno jezo do svojega sadističnega očeta.
Več o tem si lahko prebereš tudi tukaj in tukaj!
