Še nikoli v zgodovini ni bilo generacije, ki bi jo pestilo toliko težav, kot zdaj, ko se spopadamo z nekaj največjih eksistencialnih groženj človeštvu. In morda niti ni naključje, da še nikoli ni bilo tudi tako veliko ljudi sposobnih in pripravljenih, da bi se z njimi tudi spopadle.
Od konca leta 2011 nas je na planetu že sedem milijard, svet pestijo najrazličnejše krize in nemiri, podnebne spremembe so postale vse očitnejše, vse višja je stopnja skrajne revščine, človeštvo ogrožajo izbruh novih bolezni, vse večje je pomanjkanje hrane, pitne vode in nenazadnje energentov.
A naj se zdi vse skupaj še tako brezupno, ljudje še vedno imamo izbiro.
Pravzaprav je prihodnost naše vrste dejansko odvisna od ene same generacije: to smo mi!
O tem, da je potencialna uspešnost prebroditve krize našega časa dejansko odvisna predvsem od našega dojemanja samih sebe, sveta in našega odnosa do odločanja, pa v zanimivi knjižni novosti Trenutek odločitve pišeta Harry Massey in David R. Hamilton.
Trenutek odločitve je tukaj!
V svojih razmišljanjih se med drugim opreta na znanstveno teorijo o sposobnosti odločanja, ki jo je podpisal vodilni fizik na Univerzi Princeton Hugh Everett III., in to že leta 1957. Everett, ki je svoje razlage sicer podprl z zapletenimi enačbammi, je dejansko trdil, da narava dopušča, da se okoliščine razvijajo drugače kot pričakujemo in da se to lahko zgodi vsakomur. Znanstveno je utemeljil, da dejansko z vsako odločitvijo že premaknemo dotedanji vzorec in tako neizogibno odpremo prostor novim odločitvam in lastni prihodnosti.
- "Predstavljajte si, da se v kanuju spuščate po široki reki. V roki imate veslo. To je prispodoba, saj kanu predstavlja vas, reka pa vašo realnost. Vaše življenje je smer, v katero pluje kanu. Reka kot celota teče naprej, vendar so v njej posamični manjši tokovi. Če zaveslate proti enemu od njih - če se uskladite z njim - vas bo zagrabil in za pot naprej boste porebovali velko manj energije. Če pa se nočete uskladiti s tokom, boste potrebovali veliko več moči."
V življenju lahko skratka vedno izbiramo. Med več možnostmi. Tako se lahko odločimo tudi, da se bomo uskladili z nekim vzorcem, ki je drugačno ravnanje ali nova tehnologija. Včasih tudi ni nujno, da gre za nekaj novega, je pa dobro, če je izbira v harmoniji s čim več drugimi ljudmi. In trenutek, v katerem se zgodi ta premik, Everett poimenuje: trenutek izbire.
Časa imamo do leta 2016
Ta trenutek si lahko predstavljamo kot nekakšen most med sedanjostjo, ki jo živimo, ter novimi izidi in možnostmi, ki postajajo naša prihodnost.
- "Naši predniki so poznali pomen trenutkov izbire. Tako je na primer veljalo, da imajo molitve v večernem somraku največjo moč. Čas prehoda dneva v noč so imenovali 'razpoka med svetovoma'. V tem času lahko zastavimo drugačen vzorec za prihodnji dan. Tudi najstarejša in najbolj dragocena izročila nas opominjajo, da živimo v enem redkih svetovnih somrakov - v razpoki med koncem pete in začetkom šeste svetovne dobe. In ravno tako, kot sta jutranji in večerni mrak trenutka izbire, ki ločujeta dan od noči, je naš somrak med letoma 1980 in 2016 trenutek izbire, ki ločuje naši sveetovni dobi. Ta 36-letni trenutek odločitve je priložnost, da pred začetkom naslednjega cikla spremenimo dosedanje vzorce vojn, trpljenja in uničevanja."
Ali povedano drugače ...
Profesor astrofizike na Univerzi v Cambridgu, Martin Rees, pravi, da imamo le '50-odstotno možnost, da bomo preživeli 21. stoletje, če ne bomo naredili koraka nazaj.'
Spremembe niso nemogoče
Trenutek odločitve dejansko uči, da se vedno vse začne v srcih in glavah ljudi.
Bistvena sprememba, ki jo moramo kot posamezniki in človeštvo narediti, je dejansko preskok z ljubezni do moči na vseobsegajočo moč ljubezni. Za vse ostalo bo poskrbela ... energija. Ki je vse in povsod.
- "Vse je energija, ki jo imamo. Razporejena je v določenih strukturah v prostoru in času. Vsa razporeditev energije pa nosi informacije v sebi." Raines Viehweger
In kadar veliko posameznikov deluje v harmoniji (če se njihove misli, želje, nameni in dejanja vrtijo okoli iste stari), lahko torej pričakujemo hitrejšo rast in večjo moč vzorca. Ki spreminja tudi našo prihodnost.
- "Ko se torej na svetu začnejo pojavljati ideje, potrebe in želje, se zasejejo fraktalni vzorci in začnejo rasti. Če se z njimi uskladimo takrat, rastemo skupaj s fraktalom."
Če bi se želeli uskladiti z vzorci, ki lahko pozitivno vplivajo na naše življenje ali ves svet, pa jih moramo seveda najprej prepoznati. Biti moramo usmerjeni, sicer bi zgolj brezciljno veslali po reki in ne bi prepoznali tokov, v katere bi bilo vredno zaveslati. Če pa tokove poznamo, si lahko ustreznega izberemo sami, se z njim zavestno uskladimo in se mu popolnoma predamo.
In kako to vemo? Kako najdemo svoje poslanstvo in smisel, skratka svoj tok spremembe?
- "Seveda obstaja veliko dejavnosti in panog, ki ljudem omogočajo rast. Pri tem najprej pomislim na dobrodelnost. Ljudje pa lahko rastejo tudi z umetnostjo, izobraževanjem, medicino, znanostjo, športom in veliko drugimi dejavnostmi. In če lahko uresničujemo svoje cilje tako, da pri tem podpiramo še druge, če smo do drugih sočutni, pošteni in jih spoštjemo, je to dobro za nas, saj vsako dejanje, ki prihaja iz srca, pomaga rasti drugim in nam samim."
Če se ozremo v zgodovino in se spomnimo velikih imen, kot so Gandhi, Luther King, Nelson Mendela in Victor Frankl, ugotovimo, da so ti ljudje tako delovali in v svet prinesli korenite pozitivne spremembe. A prav pogled na velike osebnosti tudi kaže, da majhne spremembe le nekaterih stari niso dovolj. Pove nam, da je treba voditi iz sebe, da moramo biti sprememba mi sami.
V branje toplo priporočamo knjigo Trenutek odločitve - Uskladite svoj smisel, Harry Massey & David R. Hamilton
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
