Thich Nhat Hanh je eden najbolj cenjenih živečih mojstrov zena na svetu in takoj po njegovi svetosti dalajlami tudi najbolj znan budistični učitelj na zahodu.
Thich Nhat Hanh skupaj z dalajlamo in Pemo Chodron sestavljajo trojico budističnih učiteljev, ki danes pomagajo milijonom ljudi.
Pogumen bojevnik za mir
V Vietnamu rojen državnik, pesnik, zdravilec ran, učenjak, ustanovitelj skupnosti, politični teoretik, ustvarjalni pesnik in bojevnik za mir je postal zenovski menih že pri svojih šestnajstih letih.
Svet ga je opazil v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja, ko je v Vietnamu postal vidnejša osebnost angažiranega budističnega gibanja za mir in socialno pravičnost. Takrat je ustanovil šolo za socialno delo za mlade, ljudsko prostovoljno organizacijo, ki je obnovila zbombardirane vasi, postavila šole in zdravstvene centre, nastanila brezdomne družine in organizirala kmetijske zadruge.
Njegova šola s približno deset tisoči učencev je svoje delo utemeljila na budističnih načelih nenasilja in sočutnega delovanja.
In čeprav njegovemu delu vietnamska vlada ni bila naklonjena, je Thich Nhat Hanh ustanovil še budistično univerzo, založniško hišo in vplivno revijo za mirovni aktivizem ter leta 1966 tudi red Tiep Hien (t.i. red sobivanja).
V zgodnjih šestdesetih je Thich Nhat Hanh študiral in sicer na Princetonu in Columbii, leta 1966 pa se je vrnil v ZDA, kjer je imel simpozij na Cornellu in nato nadaljeval kampanjo za mir. Takrat mu južnovietnamska vlada ni več dovolila vrnitve domov, za je naslednjih 39 let preživel v izgnanstvu.
Leta 1967 ga je Martin Luther King mlajši predlagal na Nobelovo nagrado za mir z naslednjo utemeljitvijo:
"Sam ne poznam nikogar bolj zaslužnega za to nagrado kot tega milega meniha iz Vietnama. Če bi njegove ideje za mir uresničili, bi postavile spomenik ekumenizmu, svetovnemu bratstvu, človečnosti."
Danes Thich Nhat Hanh živi v budističnem centru Plum Village v Franciji in uči po celem svetu.
Leta po izgonu je neutrudljivo delal za socialno pravičnost na vse mogoče načine:
- napisal je številna pisna dela, ki obsegajo budistične študije ter realistične in budistično navdahnjene komentarje na pomembne zadeve sodobnega časa,
- ustanovil pomembne centre za vadbo in posvetne skupnosti po vsem svetu,
- posvetil se je stiski vietnamskih begucev, znanih tudi kot 'ljudje s čolnov', in delal z ameriškimi veterani, da bi jim pomagal zaceliti rane iz vietnamske vojne,
- združil je Izraelce in Palestince v meditaciji in delu za mir,
... da bi se leta 2005 prvič po izgonu končno vrnil v rodni Vietnam in nemudoma pričel z delom za oživitev in modernizacijo budizma v Vietnamu, pri čemer je poseben poudarek namenil vlogi žensk.
Dotik življenja
Več o tem izjemnem človeku, pa tudi njegovih učenjih, si lahko prebereš v knjigi Dotik življenja, ki je pred dnevi v slovenščini izšla pri založbi Primus. Naj še povemo, da to ni še ena filozofska knjiga, prav tako pa tudi ne zgolj knjiga, ki bi govorila o budizmu. Knjiga Dotik življenja dejansko je budizem.
"Priporočam vam, da knjige ne berete, temveč ji prisluhnete," je med drugim v predgovoru knjigi še zapisal urednik Melvin McLeod.
V dobrodošlico slovenskemu prevodu knjige Dotik življenja si na tem mestu 'izposojamo' tudi naslednji odlomek:
"Ko se druga oseba zave, da se zavedate njene navzočnosti in da ste jo sprejeli, bo zacvetela kot cvetica. Biti ljubljen pomeni, da se nekdo zave našega obstoja. Ste že pogledali druge na ta način? Če jih objamete z energijo pozornosti, z vašo resnično navzočnostjo, je to energija popolne nege. Kot voda za cvetlico. Cvetlica potrebuje vodo, da lahko živi, ljubljena oseba pa potrebuje vašo navzočnost, ki je najbolj dragoceno darilo, ki ji ga lahko daste. 'Najdražja, tu sem, resnično sem tu, zate.' Vsi lahko vadimo to mantro. Resnično deluje."
