Večino ameriških študentov je groza izbirnih predmetov iz naravoslovja, zato jih večina izbere geografijo le kot alternativo manj ‘priljubljene’ kemije ali fizike.
Predavanja pri profesorju dr. Charles Gritznerju pa ne delijo splošne usode te po krivici podcenjene vede. Njegovi študentje se namreč ne učijo le o suhoparnih plasteh domačega planeta, temveč se študija geografije lotevajo kar skozi prizmo paranormalnega.
‘Trčeni’ profesor in njegov hobi
“V študij geografije sem želel vnesti svež veter in jo tako narediti zabavnejšo in relevantnejšo,” je razložil dr. Gritzner ali Fritz, kot ga kličejo študentje. “Ure geografije zato po novem namenjamo raziskovanju skrivnostnih pojavov, ki jih je mogoče razložiti s pomočjo geografije.’
Fritz je idejo za nov in drugačen študij geografije dobil od študenta, ki je za eno od njegovih ur pripravil esej o pojavljanju t.i. žitnih krogov. Profesorju tema tudi sicer ni bila tuja, saj je tudi to in podobne tematike raziskoval že skoraj 14 let. Za časa njegovih poglabljanj v paranormalne pojave po svetu mu je v roke prišla tudi knjiga Jerome Clarka: Nerazložljivo, zato je bil ‘nov učni načrt geografije’ kaj kmalu jasen.
Fritz je iz knjige, v kateri je obravnavanih kar 350 skrivnostnih fenomenov, izbral petnajst najbolj zanimivih. Med njimi so žitni krogi, bermudski trikotnik in spontani samovžigi.
Nova študijska smer geografije paranormalnega
No, povpraševanje po njegovih urah je zdaj menda izjemno. Eden od njegovih študentov, ki si je geografijo izbral celo za glavni predmet, navdušenja ni skrival: “V razredu se pogovarjamo o stvareh, ki jih ne bi obravnavali pri nobenem drugem predmetu. Najbolj zanimivo pa je to, da obravnavamo širok spekter najrazličnejših pojavov in skušamo razkriti vzroke, ki stojijo za njimi.”
Za akademike je le navaden čudak
“Študij paranormalnega v akademskih krogih ni najbolj priljubljen”, še priznava Fritz: “Zlahka te namreč označijo za čudaka!“
No, na srečo na njegovi univerzi tovrsten študij ni stigmatiziran, saj premorejo celo lasten oddelek za paranormalna raziskovanja, predstojnik oddelka za geografijo pa je njegov kurikulum komentiral takole: “Naši študijski programi tudi sicer poznajo različne variacije klasičnega študija geografije. Geografija namreč pokriva zelo širok spekter najrazličnejših tem. Med njimi je mogoče najti tudi t.i. geografijo terorizma. Zakaj torej ne tudi geografije o paranormalnem?”
