V žepni izdaji je te dni izšla svetovna uspešnica uglednega nevrokirurga, zaradi katere boš tudi ti podvomila o vsem, kar si mislila, da veš o življenju in smrti.
Priznani nevrokirurg dr. Eben Alexander je bil prepričan, da je tisto, čemur verni ljudje rečejo duša, v resnici plod kemijskih procesov v možganih, zato je bil vedno skeptičen do obsmrtnih doživetij svojih pacientov.
Dokler takega izkustva ni doživel sam.
"... 10. novembra 2008, ko mi je bilo štiriinpetdeset let. Prizadela me je redka bolezen in me za sedem dni pahnila v komo. Za toliko časa je popolnoma prenehala delovati moja nova možganska skorja ali neokorteks - tisti zunanji del možganske skorje, ki nas določa kot ljudi. Kirurški poseg ni bil mogoč. V bistvu sem ostal brez možganske skorje.
Če človek nima možganov, ga ni. V dolgih letih dela na področju nevrokirurgije sem slišal številne nenavadne zgodbe - najpogosteje od ljudi, ki so doživeli srčni zastoj - o potovanju v čudovite skrivnostne pokrajine, o pogovorih s pokojnimi sorodniki in celo o srečanju s samim bogom. Zgodbe so bile nedvomno čudovite. A po mojem mnenju plod domišljije. Kaj naj bi pripeljalo do teh izkušenj onostranstva, o kakršnih so ti ljudje pogosto pripovedovali? Nisem trdil, da vem, bil pa sem prepričan, da se odgovor skriva v možganih. Kjer je sedež vse zavesti. Če možgani ne delujejo, zavesti ni."
Do trenutka, ko so se mu 'sesuli lastni možgani', bi stvari razložil tako. Možgani so bili zanj le stroj in če se stroj pokvari, je z zavestjo konec. Naj so procesi v njih še tako zapleteni in čudoviti, je bilo zanj vse skupaj nadvse preprosto:
"Če televizor izključimo, ne dela več. In predstave je konec, pa če smo še tako uživali v njej."
To, kar je gospod dr. nevrokirurg, izkusil za časa popolnega izklopa 'stroja', v katerem je po njegovem bivalo vse, kar je mislil, da človek je, pa je za vedno spremenilo njegovo dotedanje z znanostjo osmišljena prepričanja o življenju, smrti in zavesti bivanja.
"Kraj, kamor sem šel, je bil resničen. Tako resničen, da se v primerjavi z njim zdi življenje, ki ga živimo tukaj in zdaj, popolnoma sanjsko. In to ne pomeni, da tega življenja ne cenim. Pravzaprav ga zdaj cenim bolj kot kdaj prej. Zato, ker ga šele zdaj vidim v vsej njegovi celosti."
Zgodba o tem, kaj se mu je dogajalo v komi, je po mnenju dr. Eben Alexandra tako pomembna, če ne celo najpomembnejša v njegovem življenju, da jo je enostavno moral zapisati v knjigo. Skupaj s spoznanji, ki bodo nje bralce zagotovo navdihnili.
"Tam zgoraj sem samo pomislil na vprašanje in takoj dobil odgovor. Vprašanje in odgovor sta bila kakor dve cvetlici, ki vznikneta hkrati. Kot noben snovni delček v vesolju ni ločen od drugega, kakor tudi ni vprašanj brez odgovora. A ti odgovori niso bili preprosti 'da' ali 'ne'. Bili so obširni in kompleksni, kot osupljjive strukture žive misli z ustrojem, zapletenim kot mesto. Zamisli so bile tako razsežne, da bi na zemlji potreboval celo življenje, če bi jih hotel doumeti. A jaz nisem bil omejen z zemeljskimi mislimi. Odvrgel sem jih, kot metulj odvrže gosenični ovoj."
V stanju breztelesnosti je zemljo videl 'kot svelomodro piko v neskončni črnini snovnega vesolja'.
"Videl sem, da se na zemlji mešata dobro in zlo, kar naj bi bila ena od njenih posebnosti. Celo na zemlji je veliko več dobrega kot zla, a je zlo dovoljeno z namenom pridobivanja vpliva na način, ki nikakor ni možen na višjih ravneh obstoja. Stvarnik je dovolil občasno prevlado zla, ker je to nujen pogoj za darilo svobodne volje bitjem, kakršna smo ljudje."
Globoko? Pa pojdimo še dlje:
"V vesolju so razpršeni drobni delci zla, vendar je njihov seštevek v primerjavi s seštevkom dobrega, obilja, upanja in brezpogojne ljubezni - ki dobesedno preplavlja vesolje - kot zrnce peska na peščeni plaži. Osnovni sestavini vzporednih dimenzij sta ljubezen in sprejemanje. Stvari, ki nimajo teh lastnosti, so tam takoj prepoznane kot nekaj, kar je očitno odveč. A cena za svobodno voljo je izguba te ljubezni in tega sprejemanja."
Po tem potovanju, ki ga z našo tokratno predstavitvijo nikakor nismo zares zajeli, saj bi bil to veliko preambiciozno za dotični prispevek, je dr. nevrokirurg med drugim spoznal, da je resnično zdravje pogojeno z zavedanjem o obstoju boga in duše ter da smrt ni konec osebnega bivanja, temveč le prehod – in tako združil znanja s področja nevrološke znanosti z vero v nebesa, boga in dušo.
"Moje potovanje ni le dokaz ljubezni. Pokazalo mi je tudi, kdo smo in kako zelo smo povezani, to pa je bistvo našega obstoja. Tam zgoraj sem spoznal, kdo sem, in po vrnitvi sem ugotovil, da so zakrpane tudi luknje mojega jaza na zemlji."
Da je dr. Eben Alexander s svojo knjigo dvignil veliko prahu, seveda ne gre dvomiti. Med drugim je bila nad njim in njegovo zgodbo več kot očitno navdušena tudi Oprah ;)
Zgodba dr. Alexandra je izjemna in se bere kot čudovita domišljijska pripoved nadarjenega pisatelja znanstvene fantastike, ker pa se je zgodila prav njemu, je revolucionarna.
Spremenjen za vedno!
Dr. Eben Alexander ima za sabo 25 let kariere akademskega nevrokirurga.
V tem času je 15 let delal v otroški bolnišnici in porodnišnici v Brighamu in na Harvardski medicinski šoli v Bostonu.
Zaradi obsmrtne izkušnje se je odločil tudi, da mora pomagati pri izboljševanju sveta za vse. Še naprej dela kot zdravnik, vendar je ob tem ustanovil tudi neprofitno nevladno dobrodelno organizacijo Eternea. Njeno poslanstvo je podpiranje raziskovanja, izobraževanja in razvijanja programov na področju duhovnih izkušenj, ki prinašajo spremembe, in tudi tudi na področju fizike zavesti in vzajemnega odnosa med zavestjo in fizično resničnostjo (snovjo in energijo). Več o tem na www.eternea.org.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
