Naključje, ki daje misliti

Svet je poln nenavadnih dogodkov, ki jim pravimo naključja ali po Jungu tudi sinhroniciteta in ki se upirajo vsakršnim logičnim zaključkom. Gre res le za slučajnosti ali pa ima morda prste vmes tudi usoda?

2. 7. 2007

Marca 2002 je Reuters objavil naslednjo novico:

Finska brata – dvojčka, stara 71 let, sta umrla v popolnoma enakih kolesarskih nesrečah, na isti cesti, v razmaku komaj dveh ur, je poročala policija. “To je pravi fenomen! Zgodovinsko naključje. Čeprav gre za cesto, ki je zelo prometna, pa se nesreče na njej ne dogajajo vsak dan,” je povedala načelnica policije, Marja-Leeena Huhtala, in nadaljevala: “... so se mi dvignili vsi lasje na glavi, ko sem slišala za primer nesreč dveh bratov, ki sta bila poleg vsega še dvojčka. Zdi se, kot da je nekdo tam zgoraj posegel v dogajanje,” je še povedala.

Kaj pa če …?

Identična dvojčka. Identični nesreči. Identična smrt. V razmaku le dveh ur.

To nenavadno naključje so objavili skoraj vsi svetovni mediji. Nič čudnega, ko pa je verjetnost, da bi se lahko nekaj takega zgodilo, na meji mogočega, zato se vsak, vsaj za trenutek, vpraša to, kar se je vprašala tudi načelnica: Je to sploh še lahko le naključje ali se zadaj morda skriva kaj več ...? Ali, kot je v eni od svojih knjig zapisala tudi Elizabeth Kubler-Ross: “Ni napak in ni naključij. Vsi dogodki so le blagoslovi, ki so nam dani, da se iz njih nekaj naučimo.”

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri