Na isti valovni dolžini

Telepatija je sposobnost komuniciranja, pri katerem ne uporabljamo govora ali telesa. Uvrščamo jo med nadnaravne sposobnosti.

27. 4. 2009

Skupnost za fizikalne raziskave v angleškem Cambridgu je bila ena prvih inštitucij, ki se je ukvarjala z raziskovanjem telepatije, v Združenih državah Amerike pa se je leta 1917 z njo začel ukvarjati tudi John E. Coover iz Stanfordske univerze.

Prva testiranja v ZDA

Coover je znan prav po množičnih testiranjih posameznikov, ki so trdili, da imajo telepatske sposobnosti, in sicer s pomočjo navadnih igralnih kart. Rezultati testiranj takrat žal niso izrazito potrdila prepričanja domnevnih ‘telepatov’.

Leta 1927 pa je J.B. Rine iz Univerze Duke začel za tovrstna testiranja uporabljati posebne t.i. Zener karte, ki jih je večina takratnih parapsihologov imenovala ‘karte prostih asociacij’. Karte, ki so testirancem dovoljevale, da so s pomočjo asociacij ‘zaznali’ še kaj drugega kot le točno definirane znake iz navadnih igralnih kart, so se izkazale za primernejše, rezultati teh testiranj pa so bili veliko bolj naklonjeni priznanju telepatskih sposobnosti.

Na isti frekvenci

Dandanes velja za splošno prepričanje, da naj bi bila telepatija nekakšna uskladitev na isto mentalno frekvenco – torej nekaj podobnega kot to velja za frekvence radijske postaje.

Večina ljudi danes verjame tudi, da se je mogoče telepatijo – tako kot vsako drugo našo sposobnost – naučiti in jo tudi razvijati: s pomočjo meditacije in koncentracije. Pravijo tudi, da bolj kot jo treniramo, boljši postajamo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri